Jekaterinburg: Mesto presenečenj, ki bo všeč tudi Slovencem

V mestu je veliko originalnih spomenikov in zanimivih prireditev

V mestu je veliko originalnih spomenikov in zanimivih prireditev

Dmitrij Časovitin/Global Look Press
Jekaterinburg je mesto na meji med Evropo in Azijo, ki nekako deli Rusijo na dva dela, lahko pa ga pojmujemo tudi kot svojevrsten most med »evropskim« in »azijskim« delom države. Naša dopisnica pripoveduje, zakaj bi bilo to neobičajno mesto zagotovo všeč Slovencem.

Jekaterinburg je prestolnica Urala in četrto mesto v Rusiji po številu prebivalcev (za Moskvo, Sankt Peterburgom in Novosibirskom). Nahaja se ob vzhodnem vznožju uralskih gora, kjer poteka geografska meja med Evropo in Azijo.

Mesto je bilo ustanovljeno leta 1723 kot prestolnica rudarskega območja. Poimenovano je bilo v čast Ekaterine I., žene carja Petra I. Velikega (in ne v čast Ekatarine II. Velike, kot mnogi narobe sklepajo). Zaznamuje ga še eno zgodovinsko dejstvo, ki je bolj mračne narave: Ravno v Jekaterinburgu so bili leta 1918 ustreljeni ruski car Nikolaj II. in njegova družina. Dramatični dogodek se je zgodil v hiši trgovca Ipatjeva, kjer danes stoji »katedrala na krvi«, Hram na krovi.

Spomenik ustanoviteljema mesta, Tatisčevu in de Genninu

Storitve na najvišjem nivoju

Slovenci so vajeni kvalitetnega blaga in storitev in s presenečenjem bodo opazili, da raven le-teh v Jekaterinburgu ni nič nižja kot v Moskvi ali Sankt Peterburgu. Tukajšnje restavracije in kavarne pa imajo po mojem videnju celo boljšo postrežbo kot v Moskvi.

Različnost in kvaliteta obratov sta posledici zahtevnosti. Moskovski poslovneži se pritožujejo, da so lokalci kapriciozni, tujci pa, da »lezejo iz svoje kože«, da bi zadovoljili visoka povpraševanja Jekaterinburžanov.

Pivnice v Jekaterinburgu pa se od tistih v prestolnici najbolj razlikujejo po svojem duhovnem vzdušju! Tukaj se ne zbirajo mimoidoči turisti, ampak tisti, ki želijo tu ostati za vedno. Prijateljstva ne manjka in tudi če pridete v pivnico sami, boste takoj našli veselo družbo!

Fontane na reki Iset v središču Jekaterinburga

Uralski smisel za humor

Verjetno veste, da imajo Rusi patronime (»otčestvo«, srednje ime, ki izhaja iz imena očeta, op. ur.). Eden od prebivalcev Jekateriburga pa je zase vzel dvojni patronim, Vero-Viktorovič, torej si je dodal še ime po mami! Očitno se je našel prvi človek v Rusiji, ki je začel modo dvojnega patronima!

Ural slovi po svojih pelmenih, ki tu veljajo za glavno tradicionalno jed. Po njih nosi ime celo znana humoristična skupina Uralski pelmeni. Pelmeni na Uralu se od tistih iz drugih delov Rusije razlikujejo po svoji majhni velikosti, enkrat pa so v Jekaterinburgu skuhali gromozanski pelmen! Zanj so porabili 30 kg mesa in 20 kg testa; pelmen je tehtal 50 kg, kuhali so ga v 900-litrski kovinski posodi, kamor ga je položil žerjav. Jedli so ga predstavniki 10 narodnih diaspor Jekaterinburga, študenti Uralske rudarske univerze in še 150 mimoidočih radovednežev.

Spomenik-tipkovnica v Jekaterinburgu

Mesto presenečenj

Lahko bi rekli, da je Jekaterinburg kot Grčija – tu imajo vse! Najpomembnejše pa je to nikoli izčrpano navdušenje, iznajdljivost in ustvarjalnost lokalnih prebivalcev.

Vsak spomladanski in poletni četrtek zjutraj boste denimo zjutraj pred vhodom na metro na postaji Trg leta 1905 videli človeka z masko, ki v rokah drži plakat s prijetnimi napisi o sreči, ljubezni in željami po dobrem jutru. Takole ta človek pozdravlja ljudi, ki se odpravljajo na delo.

Hiša Sevastjanova

V Jekaterinburgu živi tudi pametna ovčarka, ki se sama vozi s tramvajem! Psička sedi na eni in isti postaji in izstopa na točno določenem kraju – pri univerzitetni jedilnici. Očitno jo tam dobro nahranijo.

Jekaterinburg goste navduši tudi z neobičajnimi spomeniki. Tako boste na mestnem nabrežju lahko posedeli na tipkah velikanske betonske tipkovnice. Mesto ima edinstveni spomenik kreditni kartici, ki ga ne najdete nikjer drugje na svetu. Kip upodablja dlan, ki drži kartico. Na kartici sta vgravirana naziv banke in ime lastnika kartice – znanega pisatelja Edwarda Bellamyja, ki je v svojem romanu prvi zapisal misel o uporabi kreditnih kartic.

Spomenik vodovodarja

Leta 2001 je zbirko zanimivih spomenikov v mestu dopolnil še en primerek: spomenik vodovodarja. Utrujen delavec se milo nasmiha mimoidočim, gledajoč iz kanalizacije.

Simbolika še enega umetniškega predmeta - »Velikega ribežna« - pa ni razumljiva brez dodatnih pojasnil. Beseda »tjorka« v ruščini namreč ne pomeni samo kuhinjskega pripomočka za ribanje živil. V sodobnem žargonu »tjorka« pomeni tudi oster uraden pogovor o poslih, ki ga praviloma spremljajo konflikti. Zabaven spomenik je postal kraj, kjer lahko ljudje med seboj »ribajo« in razčistijo vse svoje probleme!

Življenje v takšnem veselem uralskem mestu bi bilo po mojem mnenju všeč vsakemu Slovencu. Še toliko bolj, ker se mi zdi, da imajo prebivalci Jekaterinburga in Slovenci nekatere skupne poteze: ljubezen do svobode, neodvisnosti in demokratične nazore.

Preberite tudi, kako sta mesto predstavili dve domačinki.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: