Deskanje na Kamčatki in 20.000 km kolesarjenja po Sibiriji: 4 ekstremna potovanja

Maksim Harčenko
Bi si upali sami v tundri preživeti cel mesec? Ali pa na smučkah prečkati polotok Kamčatka? Morda bi se raje s kolesom vozili od Severnega ledenega do Tihega oceana? Predstavljamo vam ljudi, ki so imeli dovolj poguma za kaj takšnega in želijo z vami deliti svojo zgodbo.

Maksim Harčenko: 1000 km na deski za surfanje

En mož, ena deska in ocean. Maksim je veslal 70 dni od majhnega mesta Posjet v Habarovskem okraju do vasi Samarga v Primorski regiji.

Težko si predstavljamo, kako je lahko izpeljal takšno potovanje na tako majhnem prevoznem sredstvu.

"Psihološko sem se na plovbo pripravljal dobro leto," je za stran dv.land izjavil Maksim.

Kadar je bil veter premočan, je veslal sede in napredoval le za 15-20 cm z vsakim zavesljajem.

"Kadar je bilo morje pretirano nemirno, sem izgovarjal molitev, ki sem se jo naučil od svoje mame. To mi je dajalo moč za nadaljevanje," se spominja Maksim.

Vzpenjal se je na ribiške čolne in ladje ter se pogovarjal z ljudmi, jih spraševal o vremenskih pogojih in točni lokaciji. Vsi so mu nudili pomoč, mu dajali sladkor in pecivo.

Enkrat so ga valovi celo vrgli ob stene in Maksim si je poškodoval roko. Ko je ugotovil, da ni zlomljena, je nadaljeval z veslanjem, čeprav je krvavel.

Viktor Košelj: Peš skozi tundro

Ko je delal v rudnikih zlata na severu Kamčatke, 70 km od vasi Manul, je bilo edino prevozno sredstvo zanj in njegove sodelavce helikopter.

Nekega dne, ko je čakal na prevoz, se je Viktor vprašal, ali bi zmogel peš prehoditi polotok Kamčatka do mesta Petropavlovsk-Kamčatski. Vedno je želel vedeti, kako živijo severni jeleni. S seboj je vzel psa in krenil na jug.

"Jedel sem, kar sem našel: ribe, jagodičevje, gobe, semena iz borovih storžev. Pot je bila dolga in težka in s seboj nisem mogel vzeti veliko hrane. Skozi tundro sem sam pešačil okoli mesec dni."

Družbo so mu delali medvedi, še posebej, kadar je poskušal loviti ribe. Privabil jih je vonj, pes pa je začel lajati, kadar je začutil medveda. Viktor je takrat uporabljal posebno piščalko, da bi medvede prestrašil.

Potovanje je bilo nevarno, ampak to je pozitivna vrsta stresa, dodaja.

"Nisem imel satelitskega telefona, niti kakšne druge zveze s svetom. Če bi se mi kaj zgodilo, me nihče ne bi našel. To me je prisililo, da sem ostal močen in priseben."

Nikita Strelnikov: 20.000 kilometrov na kolesu

Brata Strelnikov, Nikita in Filip, se že od nekdaj rada vozita s kolesi. Večkrat sta že sodelovala na tekmovanjih na 80-100 km. Nato pa sta se odločila za nekaj neobičajnega in krenila na pot od obale Barentsovega morja do Jakutije in Magadanske regije.

S seboj sta vzela tudi steklenico vode Severnega ledenega morja in jo simbolično izlila v Tihi ocean.

Med potovanjem, ki je trajalo 4 mesece in pol, sta doživela vse 4 letne čase. Največji izziv ju je čakal v Jakutiji, ko je temperatura v zgolj 1 uri padla s +16 na -4 stopinje Celzija.

"Vozila sva hitro in se povsem preznojila v majicah. Kar naenkrat je začel padati dež, na vrhu hriba pa sneg! Tega vsekakor nisva pričakovala. Vsaj ne 28. avgusta," pripoveduje Nikita.

Na naslednje naselje sta naletela šele po prevoženih 300 km poti. Jedla sta sušeno meso ali meso iz konzerve, kondenzirano mleko, hrano sta kupovala za 10 dni vnaprej. Zaužila sta 6-10 tisoč kalorij dnevno, a sta vseeno izgubila 15 kg.

Brata se najbolje spominjata ljudi, ki so jima nudili pomoč: nekdo ju je peljal z avtom, spet drugi pa jima je osvetlil pot v snežni nevihti.

Sergej Romanenkov: Po Kamčatki s smučmi

Velika potovanja se začnejo z norimi idejami. Sergej je vodja pohodniške skupine, ki ima svoje ustaljene pohodne poti, tokrat pa so želeli nekaj neobičajnega.

V 33 dneh so opravili 670 km oziroma 20 km na dan. Včasih so padli v globok sneg ali prečkali zaledenele reke.

Včasih jim metež ni dovolil razprostreti šotorov in so zmrzovali pri -35°C. Bali so se, da jih bo ujel snežni plaz, zato so nadaljevali pot.

Srečevali so medvede, ki so se ravnokar prebudili iz zimskega spanja Ker niso imeli orožja, so glasno vzklikali, da so se medvedi obrnili stran in odšli.

"Kamčatka nas je presenetila! Toliko raznolikosti: vsak dan smo odkrivali nove predele in čudovite razglede. Pot smo začeli pri vulkanu, prečkali tajgo, gore, kanjone, jezera in tundro - vsak dan je prinesel nekaj novega. Uživali smo v toplih naravnih vrelcih. V njih smo se kopali, se greli in se sproščali."

Si želite še več ekstremnega turizma? Ekstremni turizem: Od Moskve do Vladivostoka v vagonu brez kupeja

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

This website uses cookies. Click here to find out more.

Accept cookies