Po 45.000 kilometrih in 45 državah sta popotnika prispela na konec svoje afriške etape, ki sta jo zaključila v DR Kongo. Tam sta pustila svojo zvesto »štruco« ali Buhanko, kot v Rusiji pravijo UAZ-ovemu kombiju.
Naslednja postaja Moskovčanov je – Moskva. Sodeč po njunem potovalnem blogu sta se odločila, da se vrneta domov, preden naslednji mesec nadaljujeta s potjo okoli sveta.
Januarja sta Morozov in Balandinski v Gabonu prvič prečkala ekvator. Pred tem sta prepotovala Finsko, Norveško, Švedsko, Dansko, Nemčijo, Poljsko, Litvo, Avstrijo, Češko, Liechtenstein, Švico, Italijo, Francijo, Monako, Andoro, Španijo in Gibraltar, preden sta zapeljala na afriško celino v Maroku.
Od tam naprej se je pustolovščina nadaljevala po zahodni afriški obali skozi Mavretanijo, Senegal, Gambijo, Gvinejo-Bisau, Gvinejo, Sierra Leone, Liberijo, Slonokoščeno obalo, Gano, Togo in Benin. Sklepni del afriške etape je potekal skozi Nigerijo, Kamerun in DR Kongo.
Projekt se je začel oktobra 2017, trajal bo predvidoma dve leti, nadaljeval pa se bo v Latinski Ameriki na tretjini poti. Pred ameriško etapo bosta avanturista prepotovala še Kongo, Angolo, Namibijo in JAR. V Južnoafriški republiki bosta Buhanko naložila na ladjo za Južno Ameriko.
Zares dobra lastnost Buhanke je njena vzdržljivost; po 45.000 prevoženih kilometrih sta imela popotnika namreč samo dvakrat manjšo težavo z osjo in izgubljenim pokrovom za rezarvoar.
Najboljši del takega potovanja je, po Aleksandrovem mnenju, njegova romantika. Že od malega je oboževalec Jamesa Fenimore Cooperja in obenem avtomehanik. »Če načrtujete potovanje okoli sveta, je avto prava izbira za to,« pravi. »Moj hobi je prerasel v službo. Zdaj se preživljam s tem, da okoli sebe zbiram somišljenike in jih zapeljem po svetu.«
V nasprotju s pričakovanji potovanje ni preveč drago. Dvojica je v slabih treh tednih porabila 2.000 – 3.000 ameriških dolarjev. Poleg tega je doživetje afriške divjine v lastni režiji nekaj povsem edinstvenega.
O zahodnoafriški pokrajini Aleksander pravi, da je popolnoma drugačna, kot si jo je predstavljal. »Izkazalo se je, da so vse živali, za katere sva pričakovala, da jih bova videla, omejene na naravne rezervate, kjer so na ogled turistom,« pravi, in dodaja: »Zahodna Afrika – Gvineja, Liberija in Gabon so slepe ulice za turizem. Tukaj se zdi, kot na nekem drugem planetu – prenaseljenost, neverjetna revščina in neko nenaravno mešanje s sodobno tehnologijo.«
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Afriške podeželske ceste ga spominjajo na rusko podeželje. »Tukaj ni cest, samo smerokazi. V Gvineji sva morala napraviti velik ovinek, saj se karte, ki sva jih imela, niti približno niso skladale s tem, kar je bilo pred nama. Na karti je bila recimo vrisana cesta, midva pa sva se vozila po džungli.«
Buhanke ne more prehvaliti: »Dobro je, da je UAZ terensko vozilo, kar pomeni, da se bo zagozdil šele tam, do koder druga vozila niti ne morejo priti. V Sierra Leoneju sva na primer brez težav premagala neprehodno blato. 45.000 kilometrov je minilo brez resne okvare. Ko pa pridemo do skubljenja voznikov za denar, pa se lahko ruski policaji marsikaj naučijo od afriških kolegov,« pove.
T. i. hotel z »nič« zvezdicami ni nikoli prijetna izkušnja. Ponoči je vsaj 25 stopinj Celzija, malarija je ponekod ob nastopu deževne sezone vseprisotna, zato sta Aleksander in Nikolaj večino noči prespala v mreži proti komarjem.
Ruskima pustolovcema je bila najbolj všeč Nigerija. Pri Aleksandru so še posebno zanimanje požela dekleta, razlaga v smehu.
Medtem ko se naša junaka v Moskvi pripravljata na nadaljevanje poti, ju zvesta Buhanka čaka v Kongu. Sredi maja se bo začela tretja etapa od Konga do Južne Amerike.
Obiskovalci njune spletne strani na Facebooku so vabljeni, da se pridružijo na katerikoli stopnji poti. Mislite, da zmorete tudi vi?
Več o Buhanki si lahko preberete tukaj.