68-letni Rus potuje bos okrog sveta

Potovanja
ANNA SOROKINA
Upokojenec Vladimir Nesin se ne sramuje svoje otroške naivnosti, ki mu je pomagala prebresti tudi manj prijetne predele podsaharske Afrike, in to brez kakršnekoli obutve.

»Ko se znajdem v novi deželi, me vedno zanima, koliko zasluži domačin, na primer voznik. Dvignem potreben znesek in od tega živim,« pripoveduje Vladimir Nesin iz ruskega mesta Nižnevartovsk (Zahodna Sibirija). »V Aziji vozniki zaslužijo v povprečju po 100-120$ na mesec in s tem lažje shajam, pri tem pa imam v mislih, da morajo oni poskrbeti še za svoje družine, jaz pa imam vse to samo zase,« je povedal v intervjuju.                                                                                                                   

Bosi državljan sveta

Kljub čudežem sodobnega prevoza Nesin raje potuje po svetu peš. »Kot otrok sem naokoli tekel bos in vsakič, ko si sezujem čevlje, se počutim, kot da sem se vrnil v otroštvo. Vedno me piči želja, da se sezujem,« pravi Nesin, ki trdi, da nosi čevlje samo v izrednih okoliščinah.

V glavnem potuje sam, na nekaterih etapah potovanj pa se mu pridružijo tudi drugi. Najpogosteje je to njegova tretja žena Veronica, vnukinja poglavarja Prvih narodov (Indijancev v Kanadi). Skupaj sta prebrodila 55 držav v 10 letih. Njegov sin iz drugega zakona, Nikita, se mu je pridružil na 33 potovanjih. Tisti, ki bi radi prišli zraven, lahko navadno stopijo v stik z Nesinom prek spleta. »Nihče se ne boji potovanja z menoj, saj vedo, da bodo z menoj varni.«

Tudi ob obisku bolj tveganih predelov podsaharske Afrike Nesin nikoli ni čutil prave nevarnosti, o tem preprosto ne razmišlja. »Nikoli nisem obupal nad krajem, ki sem ga želel obiskati. Pristopam na takšen način kot otrok, vse vzamem s svojimi očmi.« Ima pa eno priporočilo za vse, ki bi bili radi popotniki: naučite se zaupanja v druge ljudi.

»Pravijo, da na svetu ne manjka dobrih ljudi – to je res. Z drugimi moraš ravnati tako, kot želiš, da oni ravnajo s teboj,« je prepričan.

Poleg ruskega potnega lista Nesin s seboj nosi tudi tako imenovani Svetovni potni list. »V resnici mi nič ne pomaga, ko se prijavljam za vizo, se pa z njim počutim kot pravi državljan sveta.« Rekel nam je, da nima svojega točnega doma, njegov edini dom je planet Zemlja. Prijatelje in sorodnike ima v različnih državah, tudi v Kanadi, Ukrajini, Nemčiji in Kazahstanu.

Brez zdravil in zdravstvenega zavarovanja

Nesin živi od svoje ruske pokojnine v višini 12.000 rubljev (165€) in večino tega denarja porabi za hrano. V 20 letih na poti se ni niti enkrat ustavil v hotelu, raje prisega na svoj šotor, če vreme dopušča, pa še raje spi pod milim nebom. Tudi z letalom redko potuje, si pa kdaj privošči avtoštop ali izkoristi kakšno drugo obliko prevoza, ko je to res nujno.

Popotnik nerad posega po zdravilih in nima niti zdravstvenega zavarovanja. Pakiranje ni posebej naporno, samo izbere si destinacijo in gre na pot. »Nekoč sem si za cilj zadal Avstralijo in sem začel preprosto hoditi v njeno smer.«

Nesin nosi 15-17 kg težak nahrbtnik, na dan prehodi okoli 25 kilometrov. »Vedno nosim kratko majico in kratke hlače, s seboj nosim spalno vrečo in kamp posodo,« nam razlaga. Skromna oprema mu zadošča v povprečju za 9-10 mesecev, njegovo rekordno dolgo potovanje je trajalo 14 mesecev. Sicer bi lahko potoval še dlje, a se le mora vsake toliko časa vrniti v Rusijo, da dvigne svojo pokojnino.

Že v 146 državah in nove še prihajajo

Nesin je šel prvič v svet konec 70. let v takratni Sovjetski zvezi. V 20 letih je uspel prepotovati 15 sovjetskih republik. Šele leta 1997 je dobil potni list za tujino ter začel potovati tudi po drugih državah. Skoraj takoj so nastopili zapleti.

»Ko sem prvič želel potovati, sem se prijavil za vizi v Bruneju, a so mi rekli, da mi je ne bodo dali, ker imam potni list države, ki več ne obstaja. Tudi v novi Rusiji so še vedno izdajali potne liste na predlogah iz sovjetskih časov.«

S to prijavo mu je na koncu vseeno uspelo. Tistega leta je obiskal Mongolijo, Kitajsko, Laos in Brunej, v 11 mesecih je bos prehodil 5.000 kilometrov.

Do danes je obiskal 146 držav, vendar to Vladimirja še kar ne ustavi. Za bližnjo prihodnost načrtuje pot v Islandijo in Grenlandijo.

Pred upokojitvijo je Nesin delal kot šofer, elektroinštalater in učitelj telovadbe. Še danes pa takrat, ko ne potuje, otroke v domačem Nižnevartovsku poučuje sovjetsko borilno veščino sambo.

V resnici si ni zadal cilja, da bi moral obiskati čisto vsako državo na svetu. »Samo uživam v samem procesu,« pojasnjuje. Prizna nam, da obstajajo tudi mnogi kraji, ki bi jih lahko obiskoval znova in znova, to so na primer Kitajska, Vietnam, Tajska, nasploh celotna Jugovzhodna Azija. Sam se je naučil angleščine in španščine, napisal pa je tudi tri knjige o bosem potovanju. Sedaj išče založnika za svoje najnovejše delo.

Preberite še: Babica, ki gre na vse strani sveta