Osem najnevarnejših vulkanov v Rusiji

Serguei Fomine/Global Look Press
Vi kar pridite na ogled čudovitega Daljnega vzhoda Rusije, toda naj vas opozorimo, da tam najdete tudi nekatere najnevarnejše vulkane v državi.
  1. Šiveluč (Polotok Kamčatka)

Ulice naselja Ključi, ki leži samo 47 km proč od vulkana Šiveluč, je prekril rdeč pepel ob izbruhu poleti leta 2013. Bilo je kot v kakšnih modernih Pompejih (le da, na srečo, ni bil nihče poškodovan).

  1. Bezimjannij (Polotok Kamčatka)

Bezimjannij (v prevodu »Neimenovani«) se prebudi samo enkrat na nekaj sto let, ampak takrat, ko se, pušča strahovite posledice. Ob izbruhu leta 1956 je pepel izstrelilo preko 35 kilometrov visoko in nastal je ogromen krater v obliki kopita s premerom 1,3 km.

  1. Saričev vrh (Kurilski otoki)

V preteklosti so otok Matua uporabljali za vojaške baze, enkrat Japonci, spet drugič Rusi. Ko pa je leta 2009 tam izbruhnil vulkan, pa je bil otok na srečo že zapuščen.

  1. Ključevski hrib (Polotok Kamčatka)

Ključevskaja sopka s 4754 metri je največji aktiven vulkan v Evraziji. Navadno izbruhne enkrat na štiri do pet let, vendar pa znanstveniki svarijo, da se je aktivnost v zadnjih letih bistveno povečala.

  1. Karimski (Polotok Kamčatka)  

Ko je vulkan leta 1996 bruhal lavo, se je zgodila velika površinska eksplozija, ki je v enem zamahu izbrisala vse življenje v bližnjem Karimskem jezeru.

  1. Ebeko (Kurilski otoki)

Izbruh Ebeka leta 1859 je prekril velik del severnih Kurilskih otokov z žveplenimi hlapi. Domačini so trpeli zaradi glavobolov in slabosti.

  1. Kizimen (Polotok Kamčatka)

Ko je Kizimen leta 2009 izvrgel svojo vsebino v zrak, je s pepelom prekril kar ves Kronocki naravni rezervat s površino 10.990 km2. To je sicer eden najstarejših rezervatov v Rusiji.

  1. Sinarka (Kurilski otoki)

Tale vulkan danes ni več nevaren, je pa leta 1872 srdito bruhal pepel in lavo ter povsem uničil bližnjo vas Ainu.

Preberite še: Deskanje na Kamčatki in 20.000 km kolesarjenja po Sibiriji: 4 ekstremna potovanja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke