Sredi 19. stoletja so ruski kozaki ustanovili trideset vasi v Čeljabinski in Orenburški regiji (Južni Ural, cca. 1700 km vzhodno od Moskve). Najprej so bila ta naselja označena samo s številkami, nato pa so leta 1843 oblasti izdale odločbo, da se kozaškim vasem podeli imena v čast vojaškim zmagam njihovih prebivalcev. Ural je tako dobil svojevrsten »spominski center vojaškega triumfa«, ki ga odražajo imena vasi.
V tujini so že mnogi slišali za mestece Pariz v ruski provinci. »Skoraj vsi tam že vedo, da imamo mi svoj čeljabinski Pariz,« pravi fotograf Roman Mahmutov, avtor projekta Evrointegracija, posvečenega »evropskim vasem« na Uralu. Pariz, ustanovljen leta 1842, je dobil svoje ime v čast vstopu ruskih čet v Pariz po zlomu Napoleonove vojske leta 1814. Tukajšnji ponudnik mobilne telefonije je leta 2005 zgradil svoj 50 metrov visok telekomunikacijski stolp, ki je kopija Eifflovega stolpa, četudi šestkrat manjša od originala. Ruski Pariz ima 1700 prebivalcev.
Na poti do uralskega Pariza morajo turisti skozi vas, ki je dobila ime po francoski občini Fère-Champenoise, v čast bitki iz leta 1814. Sedaj tukaj živi okoli 4000 ljudi.
Ruski kozaki so poimenovali to naselje v čast zasedbi Berlina v 18. stoletju med sedemletno vojno in 19. stoletju med vojno proti Napoleonu. Danes v uralskem Berlinu živi nekaj več kot 100 ljudi. Za razliko od prebivalcev nemške prestolnice se tu večina ljudi še vedno ukvarja s poljedelstvom in gozdarstvom.
Vas Lejpcig (Leipzig) je dobila ime po dogodkih iz največje bitke, kar jih je svet videl, v kateri je leta 1813 sodelovalo 400.000 vojakov. Danes v tej vasi živi samo 800 ljudi. Uralski Leipzig ima edinstveno leseno cerkev iz 19. stoletja. V Nemčiji obstaja društvo Leipzig na Uralu, ki skrbi za kulturno sodelovanje med nemškim mestom in to rusko vasjo, je povedal Roman Mahmutov.
Bolgarska Varna je znana kot slikovito letovišče na Črnem morju, leta 1812 pa je bila to ena najmočnejših turških trdnjav, ki je potem padla v rusko-turški vojni 1828-1829. Ruska Varna je večja od drugih »evropskih« vasi na Uralu, saj ima okoli 10000 prebivalcev. Varna in okolica še posebej privlačita ruske arheologe, saj tam vsako leto odkrijejo kakšne nove primerke orožja iz stare kamene in bronaste dobe. Samo tri kilometre proč od Varne se nahaja Mavzolej Kesene, znan kot »Tamerlanov stolp«. Legenda pravi, da je tam pokopana hčerka mongolskega zavojevalca.
Še eno rusko naselje je dobilo ime v čast zmagi ruske vojske nad Napoleonovimi vojaki blizu mesta Breda na jugu Nizozemske leta 1813. V sovjetskih časih je bila tale ruska vas največja proizvajalka žita, mleka in mlečnih izdelkov v regiji. Tukaj živi 10.000 ljudi.
Brient je stara kozaška vas v Orenburški regiji, ki je dobila ime po bitki pri Brientu leta 1814. Ima 800 prebivalcev.
Leta 1831 je carska vojska zadušila poljsko vstajo po jurišu na Varšavo. V čast temu dogodku je uralska vas s 1000 prebivalci dobila ime Varšavka. V 19. stoletju so mnogi prihajali sem v iskanju zlata, saj je bilo na tem območju petdeset nahajališč. Ko zlata ni bilo več, so se domačini začeli ukvarjati s poljedelstvom ali deli na železnici.
Vasica Trebijatski je dobila ime po bitki na reki Trebbia junija 1799 med združeno rusko-avstrijsko vojsko v času Aleksandra Suvorova in francosko armado Jacquesa Macdonalda. Naselje ima danes samo tri ulice in 200 prebivalcev.
Tole rusko naselje je dobilo ime v čast obrambi Port Arturja, pomembne epizode rusko-japonske vojne 1904-1905. Takrat je bil Port Artur ruska vojaško-pomorska baza, danes pa je tam kitajsko mesto Dalian. Ruska vas Port Artur ima skromnih 200 prebivalcev.
Rusko naselje s 6.000 prebivalci je dobilo ime po zmagi ruske vojske v bitki pri mestu Češme leta 1770. Danes je Češme priljubljeno turško letovišče blizu Izmirja, ruska Česma pa podeželsko naselje, v katerem se ljudje pretežno ukvarjajo s kmetijstvom.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
