Od koče Petra Velikega do luksuzne vile Gorbačova: rezidence ruskih vladarjev na fotografijah

Ruski vladarji so že od nekdaj živeli v razkošju. Dvorci ruskih carjev so dosegli vrhunec svojega luksuza konec 18. stoletja, blišču in udobju pa se niso odrekli niti sovjetski voditelji.

Poletni dvorec Petra I., Sankt Peterburg

Leto izgradnje: 1710-1714

Stanovalec: Peter I.

Preden je iz močvirja zrasel Sankt Peterburg, je na bregu reke Neve stala samo carjeva koča. Peter Veliki ni imel nič proti življenju v skromnejših pogojih in tudi ko se je izselil, ni šel dlje od tistega dvonadstropnega letnega »dvorca«.

Katarinin dvorec, Carsko selo

Leto izgradnje: 1717-1724, obnovljen 1752-1756

Stanovalci: Katarina I., Elizabeta I., Katarina II.

Dvorec v Puškinu (nekdaj Carsko selo, 30 km južno od Sankt Peterburga) je dobil svoj izgled v času Jelizavete Petrovne in je primer največjega luksuza. Med drugim ima zlato dvorano, 100 m2 veliko dvorano s portreti, dnevno sobo s kitajsko svilo, ogromno kapelico in zlate kipe.

Zimski dvorec, Sankt Peterburg

Leto izgradnje: 1757-1762

Stanovalci: Uradno vsi ruski carji

Zimski dvorec, danes glavna stavba muzeja Ermitaž, je v 18. stoletju oblikoval Italijan Bartolomeo Rastrelli kot rezidenco ruskih carjev, ki je preoblikoval zgradbo z dovoljenjem carice Elizabete. Zeleno-bel rokoko priokus, znameniti stebri in parapeti so bili tako oboževani, da je po uničujočem požaru leta 1837 Nikolaj II. ukazal popolnoma enako rekonstrukcijo zunanjosti.

Veliki dvorec v Caricinu, Moskva

Leto izgradnje: 1786-1796

Stanovalka: Katarina II.

Prvi dvorec na tej posesti v okolici Moskve, postavljen na Katarinin ukaz, so gradili 9 let, leta 1785 pa je bil porušen, ker so se ji sobe zdele pretemne. Gradnjo novega dvorca je opustil sin Pavel I. in je bila potem končana šele leta 2007.

Katarinina rezidenca v Moskvi je sedaj središče prečudovitega parka Caricino na jugu Moskve.

Aleksandrovski dvorec, Carsko selo

Leto izgradnje: 1792-1796

Stanovalci: Aleksander I., Nikolaj I., Aleksander III., Nikolaj II.

Nahaja se v Carskem selu poleg Katarininega dvorca in je služil kot poletna hiša Romanovih v 19. stoletja, pozneje pa je seveda postal stalna rezidenca Nikolaja II. in njegove družine.

Mihajlovski grad, Sankt Peterburg

Leto izgradnje: 1797-1801

Stanovalec: Pavel I.

Gradu sv. Mihaila se drži nenavadna usoda. Pavel, sin Katarine II., je načrtoval tole lepo gradnjo celih 15 let pred prevzemom prestola. Car se je tja preselil leta 1801, ko je bil dvorec končno dokončan, a je tam živel samo 40 dni, saj je bil ubit v dvornem puču.

Livadijski dvorec, Krim

Leto izgradnje: 1861. (obnovljen 1909-1911)

Stanovalci: Aleksander II., Aleksander III., Nikolaj II.

Livadija je kraj na južnem delu Krima, nedaleč od Jalte, ki je že v 19. stoletju postala priljubljeno letovišče po zaslugi podnebja in razvoju železnice, zdravniki pa so pravili, da je lokacija dobra za zdravljenje. Leta 1861 je posest kupil Aleksander III. in tam zgradil Veliki dvorec za svojo soprogo, kmalu pa se je v bližini pojavil še Mali dvorec za naslednika, kjer je Aleksander III. pogosto bival in tam tudi umrl. Pod Nikolajem II. je Veliki dvorec zamenjal Beli dvorec, absurdno drago imetje pa odraža razkošje družine Romanov, ki ni pomagalo njihovi usodi. Med drugo svetovno vojno je bil uničen Mali dvorec, ravno na tej lokaciji pa je potem potekala Jaltska konferenca februarja 1945.

Senatski dvorec v Kremlju, Moskva

Leto izgradnje: 1776-1787

Stanovalec: Vladimir Lenin

Leninov kabinet in stanovanje sta bila v drugem nadstropju Senatskega dvorca in tam je preživel tudi državljansko vojno. Prostori domovanja boljševiškega voditelja so vse do leta 1994 ohranili enak izgled kot v času Leninovega življenja.

Posest Gorki, Moskva

Leto izgradnje: začetek 19. stoletja

Stanovalec: Vladimir Lenin

V vilo iz 19. stoletja se je voditelj boljševikov preselil, ko je zadnjič zbolel maja 1923. Ko se je navadil na razkošno neoklasicistično notranjost, naj bi Lenin naročil svojim uslužbencem, naj ne menjajo prejšnjega pohištva.

Dača v Kuncevu, Moskva

Leto izgradnje: 1933-1934

Stanovalec: Josif Stalin

V želji, da se umakne od hrupne Moskve, je Stalin leta 1993 naročil izgradnjo izjemne sedemnadstropne osebne rezidence zahodno od mesta. Tukaj je tudi preživel svoji zadnji dve desetletji življenja, tukaj sta bila na slavnih obiskih Mao Cetung in Winston Churchill. V bistvu velja prepričanje, da je Stalin redko zapustil svojo delovno sobo, čeprav je bila rezidenca polna vrtov, sadovnjakov in športnih površin.

Ulica Kosigina 32, Moskva

Leto izgradnje: 1955

Stanovalec: Nikita Hruščov

Po Stalinovi smrti si je tudi Hruščov hitro izboljšal stanovanjske pogoje. Nova posest na ulici Kosigina je imela pogled na Leninove gore (danes Vrabčje gore), vila pa je bila narejena iz marmorja in dragega lesa, dobila je jeklena vrata.

Kutuzovski prospekt 26, Moskva

Leto izgradnje: Druga polovica 50. let 20. stoletja

Stanovalca: Leonid Brežnjev, Jurij Andropov

Zaradi učinkovitosti je bilo 54 m2 stanovanje Brežnjeva samo eno nadstropje pod stanovanjem šefa KGB-ja in bodočega generalnega sekretarja Andropova. Stanovanje je dobilo veliko pozornosti v ruskem tisku leta 2003, ko je šlo v prodajo za izrednih 620.000 dolarjev (2x več od ocenjene tržne vrednosti).

Dača v Zavidovu, Tverska regija

Leto izgradnje: Začetek 60. let 20. stoletja

Stanovalec: Leonid Brežnjev

Najljubši vikend Brežnjeva, kamor je on najraje zahajal, je bila v Narodnem parku Zavidovo približno 130 km severozahodno od Moskve. Dvonadstropna koča je bila v prvi vrsti zgrajena za lov in se je bohotila z marmornatimi tlemi, zasebnim kinom, sobo za biljard in 12 luksuznimi spalnicami za prijatelje in visoke politike.

Granatni prehod 10, Moskva

Leto izgradnje: 1978

Stanovalca: Leonid Brežnjev, Mihail Gorbačov

Prostorno stanovanje v priljubljeni soseski Patriarhovi ribniki je najprej služilo Brežnjevu, potem pa leta 1984-85 za kratek čas še Gorbačovu.

Ulica Kosigina 10, Moskva

Leto izgradnje: 1986

Stanovalec: Mihail Gorbačov

Nedaleč od stare rezidence Hruščova je tudi štirinadstropna in štirinajstsobna bivša vila Mihaila Gorbačova. Pozneje je objekt kupil skladatelj Igor Krutoj, baje za 15 milijonov dolarjev.

Vikend Zarja, Foros, Krim

Leto izgradnje: 1986-1988

Stanovalec: Mihail Gorbačov

Čeprav je glasno izvajal kampanjo proti partijskim privilegijem, zadnji sovjetski voditelj ni imel pomislekov, ko si je postavil 20 milijonov dolarjev vredno trinadstropno počitniško hišo na obali Črnega morja. Pregled novinarjev časopisa Pravda leta 1992 je razkril, da je vikend vključeval zasebno plažo, pokrit solarij, marmorna tla, kinodvorano, plesišče, teniška igrišča in breskov sadovnjak z avtomatskim zalivanjem.

Ravno tukaj je bil Gorbačov tri dni v hišnem priporu, ko je avgusta 1991 potekal neuspešen državni udar frakcije zagovornikov trde roke iz komunistične partije in KGB-ja.

Preberite še: Kako so nekateri ruski oligarhi obogateli na zares nenavaden način

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke