Najbolj precenjene lokacije v Moskvi – tudi Kremelj in Bolšoj teater!

Kremelj v Moskvi

Na prvi pogled se zdi, da bi Kremelj v Moskvi lahko bil srednjeveška evropska trdnjava z zanimivimi prehodi, čudovitim razgledom z zidu in zakladi v starodavnih dvoranah. Vse to drži, samo da tega najbrž ne boste videli.

Prvič, za vstop v Kremelj, kremeljsko orožarno in Zvonik Ivana Velikega boste potrebovali različne vstopnice. Težko je sploh priti do Orožarne brez vnaprejšnje rezervacije zaradi množice obiskovalcev, podobno velja za Uspensko (Katedrala Vnebovzetja), Blagoveščensko (Katedrala Oznanjenja) in Arhangelsko katedralo, ki jih lahko tudi zaprejo zaradi vremenskih razmer. Granitna palača je odprta samo po naročilu, zgodovinska Teremna palača pa je rezidenca ruskega predsednika, zato tukaj pač turisti nimajo kaj iskati, žal. Območje Kremlja je pod strogim varstvom: v Kremlju se še vedno sestajajo ruski predsednik in vlada, v času le-teh pa ne boste mogli mimo kremeljskih zidov in vrta. Delovni čas Kremlja pa se prekriva z urami, ko je v Moskvi največja gneča: 10.00-17.00.

Mavzolej

Vstop v Mavzolej, kjer lahko vidite telo najbolje ohranjenega revolucionarja na svetu, Vladimirja Lenina, je brezplačen. To pa je še najboljša stvar od vsega.

Mavzolej je odprt od torka do nedelje (ah, ne, v petek je tudi zaprt), samo tri ure na dan, od 10.00 do 13.00. Ko pridete mimo detektorjev kovin in pustite torbice v omarici (za to pa boste morali plačati), pa boste videli Leninovo truplo – ampak pozabite na Instagram, fotografiranje v notranjosti mavzoleja je prepovedano. Strogi protiteroristični ukrepi so tam z razlogom, saj se je zgodilo več napadov na mrtvega Lenina. Notri se morate premikati zelo hitro in ne boste si mogli posebej podrobno ogledati revolucionarnega voditelja. Mimogrede, ko vstopate v to kultno zgradbo, morate tudi sneti pokrivalo. Mavzolej je pod nadzorom Zvezne službe za varovanje, zato, tovariš, pohiti! Najbolj žalostna novica pa je, da je Lenin še vedno mrtev, in to je vse, kar boste videli.

Tverska ulica

Osrednja ulica v Moskvi je polna trgovin za široko potrošnjo in (ne preveč) udobnimi kavarnami, tam pa sta seveda tudi spomenika Puškinu in Majakovskemu. Tverska ulica je najbolj prometna ulica v mestu. Ves čas. Globoko vdihnite in užijte ogljikov monoksid ter kričite prijateljem, ki jih ne slišite zaradi hupanja avtomobilov.

Najbolj »visoki« butiki so na Tretjakovskem in Stolešnikovem prehodu, manj nagnetene in elegantnejše kafiče imate na Patriarhovih ribnikih, ki niso daleč od tukaj. Pomnite še, da so mnogi turisti (tudi ruski) tukaj iz čisto istega razloga, zato v kavarnah na Tverski močno dvigujejo cene. Poleg tega pa Tverska ni »glavna« ulica v Moskvi – mogoče le »ena od glavnih«. Še ena ulica, ki se bori za ta laskavi naziv – Arbat, pa v resnici ni nič boljša.

Ulica Arbat

Vodniki pravijo, da je Arbat glavna turistična ulica v Moskvi, ampak nekako pozabijo omeniti, da so to namerno začeli govoriti pred kakšnimi 30 leti. Ravno zato je to tako nenaravno. Navadna stara ulica, podobno kot Pokrovka in Marosejka, je bila urejena za pešce in dobila sijoče amerikanizirane stojnice s hrano.

Temu dodajte še zgovorne brezdomce, ki bi si radi od vsakogar »sposodili« nekaj drobiža, najhujše ulične glasbenike (vsak začetnik v Rusiji misli, da ga bo nastop na Arbatu izstrelil med zvezde), bleščeče spominke, kot jih ne boste našli nikjer v Rusiji, ker jih delajo samo za Arbat, skratka raznorazen poceni kič.

Edini muzej tukaj (Muzej strahu in Muzej seksa nista vključena) je muzej v hiši Aleksandra Puškina (tam je pesnik preživel nekaj nesrečnih mesecev), ki gleda na spomenik, na katerem sta Puškin in njegova žena upodobljena kot lutki na poročni torti. Od prizora iz znamenite slike Dvorišče v Moskvi Vasilija Polenova sta ostali samo preperela pritlična hiša in običajna moskovska cerkev. Če bi radi užili resnično Moskvo, skočite z Arbata na stranske ulice – te so vsaj pristne.

Bolšoj teater

Ves svet pozna Bolšoj teater. Vstopnice za predstave v znameniti ustanovi so drage, a vredne denarja. Zgradbo so večkrat obnovili, zadnja obnova pa je bila najbolj kontroverzna, saj so število sedežev zmanjšali z 2100 na 1600, originalni svečniki iz brona pa so izginili in bili zamenjani s plastičnimi replikami. Pa še druge težave so.

Medtem ko začetne cene vstopnic za Bolšoj lahko znašajo okoli 15€, pa lahko kaj kmalu narasejo na stotine ali tisoče evrov, zaradi preprodajalcev, ki jih pri Bolšoj teatru ne zmorejo nadzorovati. Pogosti obiskovalci tudi povedo, da nekateri gledalci ne morejo videti zaslona z nadnapisi zaradi lestenca, orkester in zbor imata nadležen položaj za občinstvom, znamenit zvok pa kvari hrupna ventilacija.

Če ste velik ljubitelj opere in baleta, najbrž že veste, da tudi v drugih starejših gledališčih v Moskvi (npr. Moskovsko akademsko glasbeno gledališče ali Nova Opera) pogosto vidite enako dobre ali celo boljše nastope. Splača se poskusiti tudi tam.

Preberite še: Si Slovenec lahko privošči počitnice v Rusiji?