Protiargument 1: 6 dni in 22 ur na vlaku
Če ste se odločili, da boste prepotovali vso pot od Moskve do Vladivostoka, potem sploh za en teden pozabite na romantiko svetlečih peronov in prijetnega zvena koles. Seveda vlak naredi postanke, ampak ti običajno trajajo 2 ali 3 minute. V resnici je resnih postankov, na katerih se vam ni potrebno bati, da vam bo vlak takoj pobegnil, zelo malo: po približno eno uro v Jekaterinburgu, Novosibirsku in Habarovsku, pol ure v Irkutsku, Ulan-Udeju in Čiti. Mest si vsekakor ne boste mogli ogledati, lahko samo malo raztegnete noge s kratkim sprehodom. Že vnaprej računajte, da boste le redkokje dobili dobro mobilno omrežje ali WiFi, zato se opremite s knjigami in križankami.
Potnik ima pravico, da kje naredi postanek in mu vozovnica ostane veljavna tudi pozneje, vendar za največ 10 dni. Če se želite zadržati v kakem mestu, morate urediti ta dodatek k vaši vozovnici na blagajni želene postaje v roku treh ur po prihodu. Posodobitev morate urediti na blagajni, kjer vas morajo dati v isti vagon. Mogoče boste morali doplačati ceno za svoje mesto na plackart vagonu (omejeno število mest).
Da, na začetku vas bodo očarale zasnežene breze in jelke, ampak predstavljajte si, da to zeleno-belo zebro gledate skozi okno ves čas po tri, štiri dni zapored. Že takrat boste naveličani in zombificirani. Kaj šele po sedmih dneh?
Protiargument 2: Stranišča in tuši
Velika večina vlakov je danes opremljena z biostranišči. Pozorno preglejte ikonice s storitvami, ko boste kupovali vozovnico. Prepričajte se, da bo vaša imela oznako »biostranišče«.
V starejših plackart vagonih ni biostranišč, ampak samo luknja, skozi katero stvari padajo naravnost na železnico. Ne samo, da so taka stranišča umazana in v njih bolj smrdi. Za povrh jih sprevodnica zapre eno uro pred prihodom na veliko postajo ali kakšnih 20 minut pred prihodom v manjše naselje, odpre pa šele eno uro po odhodu.
V novejših vagonih je pogosto duš (znakec s tušem je prikazan samo na vagonih tipa SV). Res pa je potrebno zanj plačati, nekateri potniki na straneh za prodajo vozovnic pa pišejo, da včasih zmanjkuje vode. Če ste avanturist, vas to ne bo zmotilo.
Protiargument 3: Loterija s sprevodnicami
Carica vagona, načelnica za posteljnino, varovalka ključev že omenjenega ne-bio stranišča. Sprevodnice so običajno dokaj prijetne ženske, ki so pripravljene pomagati »nemočnim«, kot si one navadno predstavljajo tujce.
Z nekaj sreče pa boste dobili ne preveč prijazno sprevodnico. Takrat se pa pazite! Navadno vam bodo nekaj prepovedovale. Naj vam ne pride na pamet kakšno pitje alkohola, kričanje ali razbijanje. Je pa to tudi ista ženska, ki vam za drobiž prinese čaj v kozarcu s slikovitim držalom.
Skratka, splača se družiti in imeti dobre odnose s sprevodnicami, sploh če radi poslušate zanimive zgodbice iz življenja na tirnicah.
Protiargument 4: Nikoli ne veste, kdo bo sedel zraven vas
Najbrž se je že vsakemu od vas zgodilo, da se je na avtobusu ali letalu poleg vas usedel kakšen neprijeten sosed. Sedaj pa si predstavljajte, da bi morali poleg takih ljudi preživeti cele dneve in noči. Mogoče se bodo zamenjali, ko boste spali! Smrčanje, slab zadah in grdo obnašanje so sestavni del »romantike« na vlaku.
Seveda obstaja mnenje, da vam lahko naključni sopotnik odpre duševna obzorja in dobi to potovanje terapevtski učinek, podobno kot da bi šli k psihoterapevtu. Ampak kaj pa v primeru, če je vaš sogovornik lopov in lažnivec? Tujci se radi pogovarjajo z običajnimi Rusi in poslušajo njihove zgodbe. Ampak predstavljajte si, da sedite v spalnem vagonu poleg demobiliziranih vojakov, ki so ravnokar končali obvezni vojaški rok in agresivno praznujejo na poti domov? Najbrž si ne boste želeli, da postanete predmet njihove pozornosti.
Protiargument 5: Na peronu ne boste imeli miru
Trgovanje na postaji je glavni posel in glavna vrsta zaslužka za mnoga majhna ruska mesta. Ne bojte se, če bodo na vas planili ljudje z goro mehkih igračk ali svežnji kuhanih rakov. To so pač lokalni poslovneži, ki vam bodo želeli takoj nekaj prodati.
Če bi radi občutili eksotiko, lahko seveda kupite karkoli. Pri hrani pa bodite previdni, saj ne veste zares, kako dolgo so na soncu stala tista »sveže pripravljena kosila«. Nikakor ne jemljite pirošk z mesom, saj imajo lahko v sebi najhujši strup. Tudi brezmesne so lahko loterija: lahko na primer naročite eno z zeljem in eno z jabolkom, pa boste na koncu dobili dve s krompirjem.
Protiargument 6: Cena
Sedemdnevno potovanje vas bo čez palec stalo enako kot deveturni let z letalom. Enosmerna vozovnica za vlak stane vsaj 5 do 13 tisoč rubljev (65 do 170 €) v skupnem vagonu (plackart) in 20 do 25 tisoč rubljev (260-330 €) v kupeju, »luksuzni« razred pa stane 55 tisoč rubljev (720 €) in je očitno primeren predvsem za premožnejše posameznike, ki se bojijo leteti.
Za primerjavo povejmo, da povratna letalska vozovnica na isti relaciji stane od 23 tisoč rubljev (300 €), je pa res, da jo morate za ta denar kupiti že veliko prej.
***
Vas vse to ne gane in si še vedno želite potovati po Transibirski železnici? Potem vam predstavljamo še nekaj pozitivnih izkušenj tujcev:
Potovanje Slovenca po Transibirski železnici ali Kuhinjske zgodbe
Ekstremni turizem: Od Moskve do Vladivostoka v vagonu brez kupeja
"Rjavokožec" v Rusiji: Lekcije, ki se jih naučiš na Transsibirski železnici
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
