Gre za popotniško oddajo, ki skuša na nov način približati občinstvu različne kotičke našega planeta. Pri potovanjih Hilda namenja posebno pozornost »čustvom« (lepim krajem in posebnim doživetjem), Ilja pa novemu »znanju« (raziskovanje zgodovine, kulture itn.), tako pa gledalci dobijo mešan mozaik različnih spoznanj o posameznih deželah sveta.
V šesti oddaji, ki jo lahko v ruščini gledate tukaj, nas mlada dvojica navdušeno pozdravi v Sloveniji. V uvodnem pozdravu z Blejskega jezera pravita, da ju prav nič ne preseneča, da je Slovenija zadnja leta vse bolj priljubljena turistična destinacija, saj je tudi njima ponudila zares čudovite razglede. Ilja je v uvodu oddaje posebej izpostavil, da se bo med bivanjem v državi naučil več o jamah, pastirjih in pridobivanju soli, Hilda pa se poleg vseh lepih krajev še posebej veseli tudi srečanja z lipicanci. Državo bosta na koncu oddaje ocenila po lestvici z do tremi zvezdicami.
Začnimo s čustvi. Hilda se sprehaja po Ljubljani in ob pogledih na Zmajski most, Tromostovje in ljubljansko stolnico pripoveduje o razumevanju domačega jezika v majhni dvomilijonski evropski državici. Vse mogoče napise zlahka prebere zaradi sorodnosti med slovenščino in ruščino, a se hitro izgubi ob ustni pogovorni govorici Slovencev. Potem poudari izredno naravno raznovrstnost Slovenije na zelo majhni površini, kjer se srečujejo Alpe in morje, vmes pa so še lepa jezera in slapovi.
Kot še marsikateri turist se v petek ustavi na Odprti kuhni, kjer ji med ponudbo več kot 100 restavracij v oči padejo klapavice, kalamari in pečen sladoled – obisk priporoča vsem rojakom, ki bi se radi najedli odlično in poceni. Medtem se vedoželjni Ilja odpravlja po nova spoznanja v globine Postojnske jame – uživa v vožnji z vlakcem in občuduje notranjost jame, ruskim gledalcem razkazuje človeško ribico in kapnike, pa razloži jim, kaj so stalagmiti, stalaktiti in stalagnati (kapniški stebri). Seveda kot Rus ni mogel izpustiti Ruskega mostu, ki so ga gradili vojni ujetniki iz Ruskega imperija med prvo svetovno vojno.
Kožuhar se potem zapelje do Obale, kjer ga pritegnejo posebne »zlate rezerve Slovenije« - soline z »belim zlatom« namreč. V Sečoveljskih solinah poleg Pirana, ki so na svetu že od leta 804, preučuje staro tehniko pridobivanja soli ob hoji v lesenih taperinah in se navdušuje nad kristalno čisto soljo, ki je zaradi posebne mešanice mikroorganizmov na dnu (petole) ni potrebno dodatno očiščevati. Ko Ilja veselo tava po Primorskem, Hilda raziskuje ljubljanske hostle – vtis nanjo je napravil Hostel Celica, kjer je bil nekoč zapor (1882-1991), danes pa ima zanimive sobe z jetniškim pridihom. Prostore hostla je krasilo in dodelovalo 80 umetnikov, predstavi podatek ruska ekipa.
Jani Peternelj/geopark-idrija.si/Wikimedia Commons
Rusi niso pozabili na Idrijo, nekoč drugi kraj na svetu po pridobivanju živega srebra, kot pred rudarskim muzejem Antonijev Rov pripoveduje Ilja Kožuhar. Hodil je po rovu in ob tem povedal več o legendah in rudarski tradiciji mesta, ki so jo po padcu vrednosti živega srebra, povečani ekološki zavesti in zaprtju rudnika izkoristili za vzpostavitev muzeja. Poznate na primer nagajivega jamskega škrata Bergmandlca, ki so mu rudarji zagotovili hrano in novo obleko, da jih ne bi vlekel za nos? No, nekateri Rusi sedaj po zaslugi te oddaje že vedo zanj. Kljub strupenosti živega srebra in radioaktivnosti vseprisotnega radona gre pri idrijskem rudarstvu za tradicijo, na katero so Slovenci očitno ponosni, razmišlja Kožuhar.
»Čustvena« Hilda Karmen obišče Kobilarno Lipica zaradi edinstvene pasme konjev – lipicancev, ki z odraščanjem dobijo značilno belo barvo. Popeljejo jo naokoli po Lipici, medtem ko ona pove več o zgodovini in značaju teh poslušnih slovenskih konj z dobrim občutkov za ritem. Neuspešno lovi tudi »divje« predstavnike bele pasme konjev. Med drugim pove, da imajo lipicance radi filmski producenti, ker jim služijo kot bel pravljičen približek za samoroge.
»Ne, to ni reklama za mlečni izdelek, ampak pravo zgodovinsko naselje,« reče v kamero mladi voditelj iz Rusije. Na vrsti je Velika Planina, edinstvena vas v vzhodnih Alpah na 1666 metrih, biser slovenskega ekoturizma z 202 lesenima kočama in preštevilnimi kravami. Tam Ilja med drugim spoznava trike starih pastirskih domačinov, kot so zvonci z različnim zvenom, ki poskrbijo, da krave sledijo pravemu vodji, pa tudi izdelavo domačega sira in okus žgancev s kislim mlekom.
Hilda pa je medtem z navdušenjem izkoristila zanimivo možnost, ki je prej ni poznal niti slovenski prevajalec, ki povzema tole rusko oddajo: v Slivni pri Vačah lahko prespite v slovenski naravi z lepim razgledom iz drevesne krošnje ali viseče postelje. Rusinja se je odločila za slednjo možnost, ki jo stane 140€, čeprav je imela sprva težave s plezanjem na samo posteljo, za večerjo pa je imela kašo in vodo. Mimogrede, lahko izbirate tudi med različnimi drevesi in Hilda je izbrala jesen. A takoj zatem je šla v drug ekstrem in se udeležila adrenalinskega kanjoninga v bohinjski soteski Grmečice. Rusi ob tem posredujejo podatek, ki bo morda zanimiv tudi za slovensko publiko: vratolomna dogodivščina, ki vključuje plezanje, hojo, skakanje in plavanje v mrzli vodi, stane 60 evrov.
Ilja ne mara ekstremnih avantur, ima pa rad zanimive ljudi. Obiskal je Marka Drpića, ki ima v Ljubljani staro tiskarno na Bregu in ohranja tiskarske tehnike iz prejšnjega stoletja, ki jih zadnja desetletja izrinja pospešen tehnološki napredek. Z vsemi starimi stroji, šablonami, kovinskimi črkami in drugimi predmeti, ki bi jih kdo imel za staro šaro, pa tukaj nastajajo povsem sodobne stvari, od razglednic in plakatov do knjižnih platnic. Z »retro« tipografijo se je poigral tudi ruski gost.
Ob koncu oddaje še nočno življenje v Ljubljani z živo glasbo, lučmi, precej zapolnjenimi bari in kavarnami. Ruska popotnica Hilda je stopila na plesišče sredi trga Ajdovščina, zaplesala v odprtem družabnem plesu, kjer so bili prisotni raznorazni mimoidoči, in tako sklenila tole oddajo. No, samo še končno oceno čakamo. »Zelo mi je bilo všeč, Slovenija je izredno lepa, z veliko dobrimi okusi in premnogimi živalmi – navdušena sem!« deli vtise Hilda Karmen. »Slovenija ni upravičila mojih pričakovanj … presegla jih je!« pa je zraven pribil Ilja Kožuhar.
Končna ocena? Oba dajeta Sloveniji vse tri zvezdice. In odšla potovat naprej po Balkanu.
Avtorji te konkretne oddaje so žal namenil pozornost le zahodni polovici Slovenije, toda to vsekakor ne pomeni, da rusko občinstvo nikoli ne sliši tudi za vzhodni del države, saj ruske televizijske ekipe pogosto snemajo oddaje o Sloveniji, kot smo že pisali v starejšem prispevku »Rusi prihajajo!«.
Spoznajte tudi pet značilnosti slovenske mentalitete, ki so všeč Rusom.