Ruski Amiši: Življenje starovercev v Sibiriji

Andrej Šapran
V vasi Bergul v okolici Novosibirska, na robu močvirnatega območja, kjer se končajo ceste, staroverci Fejodesevi živijo že več kot eno stoletje.

Skupina starovercev - Fejodesevov se je oblikovala konec 18. stoletja blizu Novgoroda. Oni – enako kot vsi ruski staroverci – zavračajo cerkveno reformo patriarha Nikona in carja Alekseja od 50-ih let 17. stoletja do leta 1661, katere namen je bil združiti rusko pravoslavno liturgijo z grško in bizantinsko.

Fejodesevi se razlikujejo od drugih starovercev po tem, da ne priznavajo državne oblasti in živijo strogo asketsko življenje. Prepričani so bili, da je koncept nadaljevanja človeške vrste grešen in da se je na svetu začela vladavina Antikrista.

Da bi ohranili svojo vero in kulturo, so morali staroverci zapustiti svoje domove. Naslednjih 200 let so tavali naokoli v iskanju novega doma.

Leta 1903 so prišli v odmaknjeno in negostoljubno Sibirijo. Tukaj so pognali stoletne korenine in v teh krajih so ustanovili štiri vasi: Bergul, Platonovka, Makarovka, Morozovka.

Staroverci ne smejo komunicirati z običajnimi ljudmi. Vendar to ni bila ovira pri ženitvah – neveste so izbirali v okoliških vaseh.

A tudi v tako odmaknjenih krajih se staroverci niso mogli izogniti spremembam v 30. letih 20. stoletja v Sovjetski zvezi, ki je zavračala religijo. Ateistično propagando so spremljale množične aretacije in preganjanje vernikov.

Starega sveta je bilo konec. Cerkev v Bergulu je bila zaprta, duhovni vodja poslan v zapor, vse ikone zaplenjene.

Toda ljudje so uspeli obdržati svoj dotedanji verski način življenja in se hkrati prilagodili zahtevam nove moderne dobe.

Starejši člani skupnosti so še naprej spoštovali verska pravila, a jih niso prenašali na svoje otroke.

Otrok niso učili molitev, so pa jih vzgajali tako, da živijo po Božjih zakonih, in tako se je koncept greha prenesel na mlade. Razlike med dobrim in zlim so bile pogojene z gledišča vere in pravoslavnih norm.

Hkrati so tukaj z veliko vnemo brali zgodbe pisatelja Bažova in prebivalci so se z radostjo spominjali, da je znani avtor basni pustil svojo sled v Bergulu, kjer je delal kot prvi lokalni učitelj. Pri urah glasbe so otroci peli ljudske in nove pesmi, ki so podpirale sovjetski svetovni nazor.

Današnja generacija starovercev je ohranila svoje običaje, tradicijo in vero. Drži se počela: »Živeli bomo tako kot naši predniki.«

Preberite tudi:

Puščavniško življenje sredi tajge: zgodba Agafije Likove

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke