Staroverska družina Likov je konec 30. let odšla živeti v tajgo Sajanskega gorovja, kjer je živela odmaknjena od civilizacije. Odkrili so jo šele sovjetski geologi leta 1978. Agafija je danes edina preživela članica družine.
Ilja Pitaljev / SputnikAgafija nosi obleko iz konoplje, obutev iz brezovega lubja, ogenj pa si pripravlja s kresilom. Poleti je tajga polna nevarnih živali, pozimi pa sneg sega do pasu. Civilizacije tukaj ni, najbližje naselje pa je oddaljeno 250 km.
Karp Josipovič s hčerkama
kp.ruPred 40 leti so sovjetski geologi s helikopterjem leteli nad neprehodno tajgo in v zgornjem toku reke Abakan opazili vrt. Izkazalo se je, da v gozdu živi družina Likov. Šlo je za družino starovercev, ki so jo sestavljali oče in štirje odrasli otroci. Leta in leta so bili odrezani od sveta, po samo enem kratkem članku pa so postali znani po vsej Sovjetski zvezi.
Nekaj let kasneje (1982) je puščavnike obiskal novinar časopisa Komsomolskaja pravda Vasilij Peskov. Pričakoval je, da bo srečal petčlansko družino, vendar je naletel le na očeta Karpa, njegovo hčerko Agafijo in tri sveže grobove. V zelo kratkem času sta namreč zaradi bolezni umrla oba brata in sestra.
Grob Agafijinega očeta Karpa.
Ilja Pitaljev/SputnikOče je umrl leta 1988, nakar je v gozdu ostala samo Agafija, ki pa ni želela spremeniti svojega načina življenja.
Nekateri so zmotno sklepali, da je prav omenjeni novinar kriv za smrt treh družinskih članov, ki niso bili vajeni stikov z drugimi ljudmi. Peskov je zaradi teh obtožb precej trpel, sploh zato, ker je prav on družino poskušal zaščititi pred grmado radovednežev. Več let je obiskoval Likove, jim pomagal, prinašal kuhinjski pribor in zdravila, ter celo kozo, da bi puščavniki zmeraj imeli na voljo sveže mleko.
Novinar Vasilij Peskov in Agafija Likova pri prečkanju reke Jerinat leta 2004
Vladimir Šjolkov /TASSV enem od zadnjih srečanj z Agafijo, jo je zdaj že pokojni Peskov vprašal, če se ji zdi dobro, da so ljudje našli njeno družino. Rekla mu je, da se ji zdi, da jim je ljudi poslal Bog, saj bi vsi že davno pomrli, če jih ne bi bilo.
"Kakšno je bilo naše življenje? Vse je že bilo ponošeno, vso obleko smo imeli zakrpano. Strašno se je spominjati – jedli smo travo in lubje," je za Komsomolsko pravdo izjavila Agafija.
Peskov je na podlagi srečanja z družino Likov napisal vrsto člankov. Zgodba o gozdnih puščavnikih se je dotaknila mnogih. Zmeraj, ko je izšel nov članek o njih, so ljudje pred kioski stali v vrsti.
Peskov je nekoč prijateljem povedal, kako je žena Leonida Brežnjeva zjutraj poslala nekoga do kioska, da čim prej kupi »Komsomolko«, saj je z izjemno nestrpnostjo čakala nadaljevanje sage o sibirskih puščavnikih. Kasneje so članke Peskova izdali v knjigi z naslovom Slepa ulica v tajgi, ki je bila nato prevedena v mnoge jezike.
Po vsej Rusiji je bilo mnogo ljudi, ki so se skrivali pred oblastmi zaradi verskih razlogov. Staroverce so v Rusiji zmeraj preganjali, z izjemo vladavine carja Nikolaja II., ki je pregone ukinil. Sovjeti so jih kasneje obnovili v še večjem obsegu. Staroverci so morali delati v kolhozih, deležni so bili tudi zapornih kazni.
Družina Likovih je rešitev pred kolektivizacijo iskala globoko v gozdu na območju naravnega rezervata. Vodstvo rezervata jim je tekom 30. let prepovedalo, da lovijo divjad in ribe.
Prebivališče družine Likovih v Hakašnem državnem rezervatu
Ilja Pitaljev/SputnikNekoč je prispela anonimna prijava, da se staroverci ukvarjajo s krivolovom. Logarji rezervata so odšli, da bi preverili stanje, pa so po pri tem ubili brata Karpa Likova. Preiskava je celoten primer prikazala, kot da so staroverci nudili oborožen odpor.
V času najhujših represij leta 1937 so družino obiskali pripadniki Narodnega komisariata za notranje zadeve (NKVD) in jih podrobno zasliševali v zvezi z omenjenim primerom. Likovi so dojeli, da morajo zbežati in takrat so se povlekli globoko v gozd, pri čemer so neprestano menjavali prebivališče in brisali za sabo sledi.
Danes Agafija šteje 74 let. Že 30 let živi v popolni samoti sredi gozda. Med ljudi se je poskušala vrniti samo enkrat, leta 1990, ko je odšla v staroverski samostan, kjer se izpoveduje "brezpopovstvo", kar pomeni, da ta denominacija starovercev ne priznava svečenikov. Agafija je tam postala nuna. Na koncu se je izkazalo, da ima vendarle drugačne predstave o veri, zato se je vrnila »domov« v tajgo. Leta 2011 so jo obiskali predstavniki uradne ruske staroverske cerkve in jo krstili po vseh pravilih.
Agafijo podpirajo tudi lokalne oblasti. Nekdanji guverner Kemerovske regije Aman Tuljejev je naročil, da se starki nudi vsa potrebna pomoč. Iz leta v leto se vse več ljudi zanima za osamljeno puščavnico. Obiskujejo jo številne televizijske ekipe, novinarji, zdravniki in prostovoljci.
Britanska televizijska ekipa na čelu z urednico Rebecco Marshall je Agafijo obiskala leta 2015, da bi o njej posnela dokumentarni film z naslovom Gozd v meni.
Agafija meni, da je puščavniško življenje glavna pot k odrešenju duha, po drugi strani pa je prepričana, da ni zares osamljena, saj pravi, da "ima vsak kristjan svojega angela varuha, Kristusa in apostole."
Oglejte si še:
VIDEO: Takole živijo ruski staroverci
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
