Planina Svetjolka, Samarska regija
V Šigonskem rajonu v Samarski regiji, nedaleč od zdravilišča Volška stena (Volžskij utjos), se nahaja planina Svetjolka. Njene energetske vplive mnogi primerjajo s Stonehengeem in piramidami Majev.
Po prepričanju znanstvenikov pot »sanatorij Volški utjos – Svetjolka – stena Beli kamen – Jarek gozdnega duha – Šamanska poljana« prečka mesta stika dveh tektonskih plošč. Zato je na teh mestih prisotno zelo močno geomagnetno polje. To naj bi aktivno vplivalo na energetsko stanje v človeku in vplivalo na njegovo izboljšanje.
Ljudje, ki so obiskali Svetjolko, pripovedujejo, da so brez kakršnihkoli fizičnih priprav zlahka in z veseljem prehodili večkilometrsko pot skozi gozdove in jarke. Na planino so se vzpenjali vsak dan, a nikoli čutili bolečine v kosteh, sklepih ali težave z dihanjem. Mnogi prihajajo na Svetjolko v iskanju notranjega miru, duhovne harmonije in novih moči.
Legenda pravi, da se vam lahko s točno določenim obredom izpolni želja. Zberite pet gladkih kamenčkov, povzpnite se na planino in jih odvrzite na pet različnih strani: za ljubezen, zdravje, izpolnjene želje, srečo in denar. Če bo kamenček pravilno padel in se ne bo odkotalil, se bo neka želja izpolnila.
Več slik s Svetjolke dobite tukaj.
Kolivanj, Novosibirska regija in gorovje Altaj (2x)
Po razširjenem prepričanju slikovito vasico Kolivanj v Novosibirski regiji in njene prebivalce varujejo svetniki. Vas je vpisana v register zgodovinskih naselij Rusije in privlači številne romarje in turiste.
V središču Kolivanja je cerkev, glavni simbol vasi, posvečen knezu Aleksandru Nevskemu. Stoji na zemljišču Pokrovskega ženskega samostana Aleksandra Nevskega. Domačini in romarji so prepričani, da bo sveti apostol Peter pomagal vsem, ki se bodo tukaj obrnili k njemu s čistim srcem, ter jim prinesel uspeh v poslu in osebnem življenju.
Prebivalci Kolivanja temu mestu ljubeznivo pravijo »mesto ob vodi«, saj skozi naselje teče rečica, ki je bogata z ribami. Kolivanj se nahaja na vzpetini in deluje kot »odprto za vse vetrove in vse goste«. Sem je nekoč vodila tudi Moskovsko-sibirska pot, najdaljša zemeljska (netlakovana) cesta v carski Rusiji.
V Kolivanju skrbno ohranjajo tradicije prednikov. Lokalni muzej razstavlja redke dokumente, starinske posode iz brezovega lubja, v katerih je mleko dolgo ostalo sveže, pa tudi pripomoček, ki je deloval na vodo in je nekakšen prednik sodobnih gasilnih aparatov.
Zanimivo je dejstvo, da na Altaju obstaja še ena vas Kolivanj, za katero prav tako velja, da prinaša srečo. To je mali raj na Zemlji z izredno čistim zrakom, obdan z iglastim gozdom. V umetnostni zgodovini je altajski Kolivanj znan po sijajnih rezanih mojstrovinah na kamnu, ki jih danes vidimo tudi v znamenitem peterburškem muzeju Ermitaž, mnogih dvorcih in dvornih parkih.
Blizu Kolivanja je Kolivanjski Borok, prelep naravni park s površino 9.462 hektarjev. Tam na čistem zraku rastejo mnoge zdravilne rastline. Tu se začenjajo gore Kolivanjskega grebena, med njimi pa je tudi sveta gora Sinjuha (v prevodu »Modra gora«), ob vznožju katere je Belo jezero.
Od sredine 18. stoletja na goro Sinjuha, ki ima modrikast izgled zaradi gozdov jelke, hodijo romarji, ki molijo ob granitni posodi, v kateri je vedno voda. Ljudje pravijo, da je izvir na severni steni Sinjuhe svet in da je voda v njem zdravilna. Še danes ljudje govorijo o čudežnih ozdravitvah bolnikov, ki so se povzpeli na Sinjuho in molili za ozdravitev.
Še nekaj slik iz teh krajev dobite tukaj in tukaj.
Arzamas, Nižegorodska regija (tj. pri Nižnem Novgorodu)
Številni romarji in turisti obiskujejo zdravilni izvir pri grobu svetega Serafina Sarovskega nedaleč od starega trgovskega mesta Arzamas, katerega zaščitnik je po izročilu Apostol Ivan, eden od 12 apostolov in avtor Evangelija po Ivanu. Zdravilnost tega izvira dandanes poznajo ne samo v Rusiji, ampak po vsem svetu.
V 19. stoletju je tu stala mala cerkvica, v kateri so se verniki krstili in prejemali blagoslove. Po rezultatih sociološkega projekta Indeks sreče se je leta 2013 Arzamas uvrstil med »najsrečnejša« mesta v Rusiji. Ime mesta Arzamas pa v mordovskem jeziku pomeni »najlepše mesto na svetu«.
Še nekaj slik iz Arzamasa dobite tukaj.
Pes obmejnega stražarja v Moskvi, Nilski konj v Sankt Peterburgu in Los v Iževsku
Moskovčani verjamejo, da srečo prinaša skromni bronasti kip obmejnega stražarja s psom na metro postaji Trg revolucije. Že več kot 70 let obstaja prepričanje, da vam bo stražarjev pes prinesel srečo, če ga podrgnete po gobčku. Zglajenost gobčka na psu jasno priča, da so Moskovčani še kako zvesti temu vraževerju. Zaposleni na podzemni železnici pripovedujejo, da študenti v času izpitov tam stojijo v dolgi vrsti, da bi tudi sami z indeksom podrgnili čarobnega kužka in uspešno opravili vse izpite.
Srečo vam lahko prinese tudi kip na malem trgu znotraj dvorišča Filološke fakultete Univerze v Sankt Peterburgu na Univerzitetnem sprehajališču 11. Na terasi kabineta za simultano tolmačenje stoji kip nilskega konja, ki je simbol oblasti in blagostanja, ime pa mu je Tonja. Mnogi očividci trdijo, da vam lahko ta kip pomaga najti svojo »drugo polovico«. Če iščete moža, se dotaknite Tonjinega desnega ušesa, če še niste našli neveste, pa levega ušesa, in spoznali boste ljubezen svojega življenja. Poleg študentov te fakultete tej peterburški zgodbi o sreči verjamejo tudi mnogi obiskovalci z vsega sveta.
Mladi iz različnih delov Rusije radi potujejo v Iževsk (1200 km proč od Moskve), da bi si z zabavnim ritualom zagotovili zvestobo in družinsko srečo. Mladoporočenca morata vreči bidermajer (vrsta šopka) na rogove kipa losa, ki ga najdemo 7 kilometrov proč od Iževska. Če je mladoporočenec dovolj spreten, da natančno vrže šopek, zaljubljeni iz Iževska in vse Rusije verjamejo, da nikoli »ne bo nosil rogov« (bil žrtev nezvestobe).
Jezero Svetlojar in vas Divejevo, Nižegorodska oblast (tj. pri Nižnem Novgorodu)
Mnogi ljudje prihajajo na jezero Svetlojar in vas Divejevo v Nižegorodski regiji, da bi se osvobodili vsega slabega, si očistili dušo in dobili varstvo Presvete Bogorodice (Matere Božje). Po dokaj razširjenem prepričanju je bilo Divejevo njeno četrto in zadnje bivališče. V vasi hranijo tudi relikvije svetega Serafima Sarovskega.
Domačini verjamejo, da je jezero Svetlojar zdravilno, tisti, ki v vodi jezera ugleda odsev zlatih cerkvenih kupol, pa da bo zagotovo srečen. Vodo iz tega jezera je mogoče dolgo hraniti v posodah in bo še vedno pitna.
Razširjena vera pravi, da voda Svetlojara dobi čarobne lastnosti med Ivanjdansko nočjo (stari poletni ljudski praznik, ki koledarsko sovpada s krščanskim praznikom rojstva sv. Janeza Krstnika, v noči s 23. na 24. junij po julijanskem oziroma s 6. na 7. julij po gregorijanskem koledarju). Znanstveniki so res opazili nenavaden pojav, da se v času ruskih krščanskih in narodnih praznikov iz jezera Svetlojar sliši zvok cerkvenih zvonov. Domačini neobičajen pojav povezujejo z znamenito legendo o mestu Kitež, ki se je pred mnogimi leti potopilo v jezero Svetlojar, da ga ne bi mogli zavzeti tuji zavojevalci. Nekateri ljudje celo trdno verjamejo, da je mesto Kitež samo prestopilo v drugo dimenzijo.
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.