Kuskovo: Očarljiva posest grofa Šeremetjeva v Moskvi (FOTO)

Vadim Razumov
Grof Nikolaj Šeremetjev se je znal zabavati kot Ludvik XIV. Zase in za svoje goste v poletnem domovanju je dal narediti aviarije z redkimi pticami, nasade z eksotičnim sadjem in, seveda, veličastno palačo.

Eminentna grofovska družina Šeremetjev je dala zgraditi enega največjih in najelegantnejših kompleksov palač in parkov v Moskvi, ki je bil mišljen predvsem za poletne zabave in sprejeme. Vas Kuskovo je pripadala družini Šeremetjev od 16. stoletja, a danes tam vidite predvsem njen videz s konca 18. stoletja.

Palača je bila zgrajena v letih 1769-1775 na ukaz grofa Petra Šeremetjeva v slogu zgodnjega ruskega klasicizma. »Velika hiša« je bila namenjena slavnostnim sprejemom. Arhitekt ni znan, a nekateri raziskovalci verjamejo, da so bile uporabljene skice in osnutki francoskega arhitekta Charlesa de Vaillesa, ki je tudi avtor osnutka za kraljevo palačo v Belgiji.

Kar težko je verjeti, da je zgradba narejena iz lesa, prekritega z roza štukaturo. Fasado krasijo trije portiki, na vrhu vsakega so bujne lesene rezbarije. Pred stopniščem iz belega kamna vidimo figure sfing. S kočijo se je bilo mogoče pripeljati naravnost na vrata palače.

Številne zgradbe v Kuskovu so popolnoma ohranjene in odprte za obiskovalce, saj so tu po oktobrski revoluciji uredili muzej, s čimer je bil kompleks rešen pred uničenjem ali uporabo za druge gospodarske potrebe.

Nekoč je bila v Kuskovu lesena cerkev, nakar je bila v 18. stoletju zgrajena kamnita Katedrala Odrešitelja. Cerkev se je ohranila v izvornem stanju in je primerek Aninega baroka (iz časov carice Ane Ivanovne).

Majhna roza zgradba poleg cerkve je kuhinja. Od tam je služinčad nosila posodo v jedilnico v palači. Arhitekt-sluga Fjodor Argunov si je zamislil zgradbo za kuhinjo z istim stilom kot palača.

Nikolaj Šeremetjev je poskušal zabavati svoje goste na vse možne načine, zato je naredil številne zelo zanimive paviljone. Vsi so odprti za javnost.

Med bolj eksotičnimi dekoracijami na posesti je baročni paviljon Grotto. Podobne konstrukcije so postavljali po italijanskih vrtovih in parkih v 16. stoletju.

Do 18. stoletja je moda postavljanja grottov dosegla Rusijo. V Evropi so v grottah urejali kopališča ali fontane, medtem ko je v Rusiji večinoma šlo za paviljone in parke plemiških posesti.

Grotto je ljudem nudil tudi zatočišče pred poletno vročino. Pri okrasitvi so uporabili na tisoče skeletov in v zidovih so niše kipov rimskih bogov iz belega kamna. Kupola je okronana z vrezano vazo, ki spominja na fontano.

Še en paviljon ponuja Nizozemska hiša, ki po arhitekturi spominja na nizozemske zgradbe iz 17. stoletja. Enako je okrašena notranjost.

Tole pa je Italijanska hiša, enonadstropni paviljon za sprejeme. V pritličju je kar nekaj redkih predmetov, kot so kipi, zašiti vzorci s kroglicami ali iz barvanega marmorja, majhni modeli zgradb. V prvem nadstropju so skulpture in dodaten prostor za goste.

V aviariju so vedno bivale ptice pevke, ki so s svojim zvokom dajale očarljivo vzdušje celemu parku, še danes so tu. Celo pozimi lahko opazite več pavov.

Posest ima vrtove in nasade z eksotičnim rastjem in sadjem, kot so mandlji, granatna jabolka, breskve, olive in limone. Tudi veliki nasad je uredil arhitekt-sluga Argunov v letih 1761-1762. Peter Šeremetjev je imel rad ekscentrične geste, zato je carici vsako zimo poslal košaro breskev.

Šeremetjev je vneto prirejal gledališke nastope na prostem in njegovi podaniki so bili slavni igralci po vsem Ruskem imperiju. O tem obstaja tudi ena ganljiva zgodba: Grof Nikolaj Šeremetjev se je zaljubil v nadarjeno in tenkočutno tlačansko igralko Praskovjo Kovaljovo, ki je nastopala pod umetniškim imenom Žemčugova (»Biserka«).

Njo in njeno celo družino je osvobodil iz tlačanstva in pridobil posebno dovoljenje carja za omožitev – takšna gesta je bila takrat nekaj nepredstavljivega.

Žemčugova je umrla pri 34 letih, kmalu po rojstvu. Potem je grof posvetil svoje življenje dobrodelnosti. Ena od ulic blizu posesti se danes imenuje Aleja Žemčugove.

Poglejte šeMoskva interaktivno: Razvoj ruske prestolnice skozi čas

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke