Zračni pogled na Moskvo. V ospredju so značilna blokovska naselja na mestnem obrobju.
Wikipedia.orgNova karta je bila napravljena pri podjetju Merkator (ne gre za slovensko trgovinsko verigo, brez skrbi) v sklopu projekta vizualizacije podatkov. Glavni avtor je Konstantin Varik. Na karti so z različnimi barvami označene zgradbe glede na njihovo starost, ki jih lahko po želji vklapljate ali izklapljate. Za lažje spremljanje pa je spodaj še kratek pregled zgodovine mesta. Tudi s takšnimi sodobnimi pripomočki lahko lažje razumemo, s kakšnimi preskoki se je razvijala ruska prestolnica skozi čas.
Začetki Moskve
Prva znana omemba Moskve sega v leto 1147, ko je bila to še majhna naselbina ob reki Moskvi. V času mongolskih vpadov je bila večkrat požgana, vse dokler se mongolski kani niso začeli zavedati pomembne lege, ki jo je imela naselbina. Moskva je kmalu prevzela vlogo trdnjave pred Litovsko kneževino, po koncu mongolskega jarma pa je postala prestolnica nove ruske države, ki je segala od Poljske na zahodu pa do Urala na vzhodu.
Rdeči trg s katedralo Vasilija blaženega in Kremljem / slika: Fjodor Aleksejev (1801)
Wikipedia.orgImperialna prestolnica
Mesto se je krožno razvijalo okoli osrednje trdnjave – Kremlja, ki je današnji naziv dobil v začetku 14. stoletja. Osrednji mestni trg, ki stoji v neposredni bližini, pa je svoje današnje ime dobil šele v sredini 17. stoletja: leta 1662 je tako prvič omenjen Rdeči trg. Na trgu je že takrat stala katedrala Vasilija Blaženega (zgrajena 1561), ki jo je dal postaviti Ivan Grozni, kot simbol zmage nad Tatari. Ironija je hotela, da so le-ti samo 10 let zatem znova vdrli v mesto in požgali vse, razen Kremlja. Po zapisih naj bi takrat preživelo zgolj 30.000 od 200.000 prebivalcev mesta. Kakorkoli, Moskva je preživela tudi ta udarec.
Leta 1700 so Moskovčani začeli z gradnjo prvih tlakovanih cest, leta 1730 pa ob njih postavili še ulične svetilke. Medtem je car Peter Veliki prestolnico premaknil v svoje novozgrajeno mesto Sankt Peterburg (1712), s čimer je Moskva za naslednjih 200 let (razen kratkega vmesnega obdobja) prenehala biti ruska prestolnica. Leta 1741 je mestno obzidje že imelo carinske postojanke, kjer so se pobirale razne pristojbine. Francoskemu napadu leta 1812 je sledil požar, v katerem sta zgoreli dve tretjini mesta (prebivalstvo je bilo evakuirano). Zaradi ogromnega razdejanja, ki ga je za sabo pustil požar, je bila po vojni s Francozi ustanovljena posebna komisija za obnovo mesta. Začel se je obsežen projekt, v katerem so bili obnovljeni Moskovska univerza, Bolšoj teater in del Kremlja. Malo pred začetkom 20. stoletja je Moskva prvič presegla 1 milijon prebivalcev.
Pogled na mestno središče v 19. stoletju
Wikipedia.orgSovjetsko obdobje
Po zmagi v revoluciji je Lenin iz skrbi pred invazijo na mlado sovjetsko državo prestavil prestolnico iz Sankt Peterburga v Moskvo. Leta 1935 je bila odprta prva linija Moskovskega metroja, ki je bila ob odprtju dolga vsega 11 km (danes je 206 postaj moskovske podzemne železnice nanizanih vzdolž 339 km prog). Kmalu zatem je izbruhnila druga svetovna vojna. Nemška vojska je potrkala na mestna vrata oktobra 1941 in bila ustavljena. Mnogo tovarn je bilo evakuiranih v zaledje, mesto pa je bilo obkoljeno. Začela se je bitka za Moskvo, ki je trajala do konca januarja 1942. V tem času je bilo mesto tudi redno bombardirano, v spopadih pa naj bi življenje izgubilo med 600.000 in 1.000.000 ljudi.
Sovjetska protiletalska obramba na strehi hotela Moskva v centru mesta.
Wikipedia.orgPo vojni se je mesto soočilo z resnim stanovanjskim problemom, kar je sovjetska oblast reševala s planirano gradnjo številnih stanovanjskih blokov. Leta 1953 je Moskovska državna univerza dobila svoj sedež na kraju, kjer stoji danes, v kasnejših letih pa so bile zgrajene številne nove stanovanjske četrti, nekatere več deset kilometrov izven mestnega središča. V šestdesetih letih je zraslo ogromno montažnih stanovanjskih blokov iz betonskih panelov v pogovornem jeziku znanih kot hruščovke, ki predstavljajo že skoraj stereotipski simbol sovjetske gradnje.
Leta 1961 je bila dokončana moskovska krožna cesta – 109 km dolga štiripasovnica, ki je obdajala mesto in obenem predstavljala njegovo zunanjo mejo vse do osemdesetih let, ko so bile pod mestno upravo združene četrti izven tega kroga. Na karti je dobro vidno, kako so nove mestne četrti v času Hruščova in Brežnjeva rasle na obrobju mesta, več kilometrov od njegovega središča.
Triumf palača - najvišja stanovanjska zgradba v Moskvi in Evropi.
Wikipedia.orgPostsovjetsko obdobje
Po razpadu Sovjetske zveze je Moskva ostala ruska prestolnica, prebivalstvo pa je medtem naraslo nad 10 milijonov. Urbanizacija in hitra rast prebivalstva je povzročila, da so moskovsko obvoznico iz začetnih štirih med letoma 1995 in 1997 razširili na deset pasov. Leta 2002 je mesto dobilo prvo postajo podzemne železnice izven nekdanjih meja obvoznice.
Razvoj mesta je pognal tudi gradnjo enodružinskih hiš, vse več vikendic, ali dač po rusko, se je začelo spreminjati v stalna bivališča, na drugi strani pa so v centru mesta po letu 2000 ena za drugo začele rasti nove stolpnice Moskovskega poslovnega središča, imenovanega Moskva City. Mesto tako dobiva vse bolj globalizirano podobo svetovne prestolnice.
Moskva City
Wikipedia.orgBleščeče steklene stolpnice so zgolj zadnji dodatek k skoraj tisočletni zgodovini mesta. V zgradbah lahko prepoznamo duh posameznih obdobij, ki so si bila tako različna, kot je raznolika sama Moskva.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
