Kako je Moskva postala smrtonosna past za Napoleona

13. septembra leta 1812 se je v leseni hišici v podmoskovski vasi Fili zbralo nekaj deset visokih ruskih generalov. Dogovarjali so se o tem, ali bodo dovolili Napoleonu vstopiti v Moskvo, nekdanjo rusko prestolnico.

Odločitev je bila težka. Predaja mesta bi jih osramotila, poskus obrambe pa bi prinesel še več žrtev, saj je le teden dni prej ruska vojska v bitki pri Borodinu izgubila okoli 45.000 vojakov.

Napoleonova Velika vojska v predmestju Moskve, 1812. Ilustracija z začetka 20. stoletja.

Global Look Press

Zapuščeno mesto

Po dolgem razmišljenju je general Mihail Kutuzov ukazal umik. Bilo je pomembneje ohraniti vojsko kot braniti Moskvo. "Vaše veličanstvo, vstop Napoleona v Moskvo ne pomeni, da je Rusija osvojena," je napisal carju Aleksandru I.

Napoleonova Velika vojska je 14. septembra vstopila v Moskvo brez vsakršnega odpora. Mesto je bilo osvojeno prvič po 200 letih (leta 1612 so jo zavzeli Poljaki). Vendar je vojsko pričakalo skoraj prazno mesto - od 275.000 ljudi jih je ostalo le okoli 6000.

Požari v Moskvi

Preden je napadel Moskvo, je Napoleon čakal, da se Rusi uradno predajo, vendar tega niso storili. Namesto tega je dobil obvestilo, da je mesto skoraj prazno. Napoleon je vstopil naravnost v Kremelj, rezidenco carja Aleksandra I.

Takoj, ko so se Francozi znašli med čvrstimi zidovi Kremlja, so po celotnem mestu izbruhnili požari. Napoleon je okrivil moskovskega guvernerja, generala Fjodorja Rostopčina, za javno sabotažo. Vendar pa vzrok požara še danes ni poznan. Posamezni ruski zgodovinarji menijo, da so požari izbruhnili naključno, medtem ko so ljudje v naglici zapuščali mesto.

V vsakem primeru je ogenj pokvaril Napoleonov triumf in prisiljen je bil zapustiti Kremelj. "Kakšen grozen prizor! Kakšni ljudje! To so barbari, Skiti!" je rekel francoskemu diplomatu.

"Slabe novice iz Francije", delo slikarja Vasilija Vereščagina, 1887-1895, olje na platnu. Zgodovinski muzej v Moskvi.

Global Look Press

Življenje Francozov v Moskvi

Takratna Moskva je bila zgrajena iz lesa, zato je ogenj uničil tri četrtine mesta. Požari so trajali vse do 18. septembra. Francoski vojskovodja je opogumljal svojih 100.000 vojakov, naj se prosto sprehajajo po mestu, vendar so se stvari izmaknile nadzoru in nekateri vojaki so začeli ropati. V Moskvi je ostalo nekaj tisoč prebivalcev, ki so se brez obzira na maloštevilnost začeli boriti nazaj in ubili na desetine Francozov.

Sovražniku ni bilo lahko v Moskvi: Bližala se je surova ruska zima, zaloge pa so bile skoraj pri koncu. Kmetje iz predmestja so neradi oskrbovali Francoze s hrano. Napoleon je bil primoran izdelati strategijo in odločil se je pripraviti vojsko za napad na Sankt Peterburg. Vendar njegovi ljudje niso imeli moči za pohod na sever in boj z vojsko Kutuzova.

Neslavni poraz

Napoleon je iz Moskve trikrat pisal carju Aleksandru I. in mu ponujal mir pod pogojem, da se Rusija priključi celinski blokadi Britanije, vendar ni nikoli dobil odgovora.

Umik Napoleonove vojske, 1812.

Mary Evans Picture Library/Global Look Press

Na koncu se je bil prisiljen umaknili in sredi oktobra 1812 so se Francozi začeli pomikati proti zahodu. Načrtoval je, da se bodo utaborili in prezimili na območju med Dneprom in Dvino.

Napoleon je bil besen zaradi takšnih okoliščin in je ukazal vreči Kremelj v zrak, vendar so Francozi uspeli zrušiti le en stolp. Srce Moskve je bilo poškodovano, vendar ne uničeno - tako kot Rusija.

Rusi so medtem presekali vse poti, po katerih se je oskrbovala francoska vojska. Napoleonov umik je postal pravi pekel. Napoleonova vojska je še pred prihodom v Pariz utrpela ogromne izgube, saj je imela majhne zaloge hrane in ni bila pripravljena na zimo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.