Predstavljajte si, da se zbudite in ležete spat v temi, čez dan pa je komaj dovolj svetlo, da opazite obrise oddaljenega mesta skozi zimsko meglico. Naravnemu pojavu, kjer se Sonce več kot en dan ne prikaže na obzorju, pravimo polarna noč. Izkusijo jo lahko tisti, ki živijo onkraj severnega tečajnika (pri 66° 33′ geografske širine). Nad to mejo se nahaja približno 20 odstotkov ruskega ozemlja. V Zapoljarju, kakor v Rusiji pravijo arktičnim območjem, se začne temniti že oktobra, od konca jeseni do konca zime pa se Sonce praktično ne pojavi več nad obzorjem. Svetlobo tvorita le sneg in severni sij. Najkrajšo polarno noč imajo v Salehardu, prestolnici Jamala, in na jugu Murmanske regije. Pogosto jim pravijo kar »nepopolne«, saj se Sonce vendarle zmeraj pojavi za kratek čas. A bolj, kot se pomikamo višje od severnega tečajnika, daljša je polarna noč.
Temu naselju na skrajnem severu polotoka Tajmir pravijo tudi »arktična puščava«. Dobrodošli v kraljestvo večnega mraza, noči in vetrov! Sneg pade že septembra in se drži vse do maja. V Diksonu polarna noč nastopi med 10. in 11. novembrom in traja do začetka februarja, prebivalstvo pa postopoma upada: v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v Diksonu živelo okoli 5.000 ljudi, danes jih je le še nekaj nad 500.
V tem majhnem naselju na severu Jakutije traja noč od 17. novembra do 25. januarja. »To ne pomeni, da je vseskozi temno. Ko si šel iz šole med 13. in 15. uro, se je pokazalo malo svetlobe, a nato se je spet stemnilo. Ljudje so na notranje okenske police nameščali luči, da bi bilo rastlinam bolj udobno … A po drugi strani smo imeli čudovit severni sij. To je neopisljiv prizor!« se svojega otroštva v Tiksiju spominja nekdanja prebivalka tega kraja Julija Bogoslova.
Pavek je uradno najsevernejše mesto v Rusiji in hkrati eno od najmanjših. Danes tam živi 2.500 prebivalcev – desetkrat manj kot v sovjetskih časih. Kot v mnoga druga mesta v Arktiki je tudi sem možno priti le z letalom (ali poleti z ladjo). Vsi stanovanjski bloki so pobarvani v žive barve, da bi kljubovali arktični sivini. Tukaj tudi pogosto piha južak, eden od najstrašnejših vetrov na svetu, polarna noč pa se začne 27. novembra in konča 16. januarja.
Valerija Silina, domačinka, ki se je v Pavek preselila iz Voroneža (milijonskega mesta na jugu Rusije), pravi: »Zame je polarna noč težko obdobje, ki ga vedno komaj preživim. Lani sem imela dolgo depresijo, letos pa je moje telo čisto ponorelo. Podnevi sem ves čas zaspana, ob polnoči pa mi moja biološka ura pravi, da je čas za likanje ali gledanje TV serij. Če vam že ne uspe pobegniti kam v tople kraje, si lahko pomagate s prepevanjem v kadi z vročo vodo in aromatičnimi olji. Tudi sanje pomagajo. Sanje med polarno nočjo so kot Sonce – osvetlijo in ogrejejo ti življenje.«
V Norilsku polarna noč traja od 30. novembra do 13. januarja, svetlo pa je samo med 13. in 14. uro. Pravzaprav niti ne svetlo ampak zgolj manj temno.
Tukaj je poleg tega še precej hladneje kot marsikje drugje. Jeseni lahko temperatura pade na -30 stopinj Celzija. Dodajte k temu še tajmirske vetrove (polotoku Tajmir pravijo tudi »pokopališče atlantskih ciklonov«) in odsotnost rastlinja. Navaden dan prebivalca Norilska je za nas pravi podvig, a celo v tem surovem kraju ljudje najdejo lepoto.
Neka domačinka razlaga: »Sama sicer prihajam iz toplejših krajev, a sem se dokaj hitro navadila na razmere na severu. Med polarno nočjo se počutim kot v pravljici, kot da bi novo leto trajalo in trajalo.« Prebivalci Norilska pogosto govorijo tudi o nujnosti vitaminov (v prvi vrsti ribje masti in D vitamina) in ukvarjanja s športom.
V Murmansku živi okoli 300.000 ljudi in je največje mesto onkraj severnega tečajnika. Polarna noč se tukaj začne v začetku decembra, Sonce pa se vrne šele čez 41 dni. Praviloma zimska noč traja od 1. ali 2. decembra do 10. ali 11. januarja. Nek domačin je posnel, kako v tem času izgleda povprečen dan:
»Romantike tukaj ni prav dosti. Prvi teden je še normalen, nato pa tema začne najedati. Začne se depresija, ljudje izgubljajo občutek za čas, pojavlja se nespečnost, želiš si vsaj malo videti sonce. Najboljši način kako preživeti polarno noč je obisk razvedrilnih centrov, gledališča, kina, razne športne aktivnosti … Kakorkoli že, samo da se ne prepustiš odvečnim mislim,« pa piše nek drug domačin na spletnem forumu.
Prav zato je mesto razsvetljeno z močno javno razsvetljavo – to je izjemnega pomena proti depresiji. Kot nekakšna kompenzacija za pomanjkanje naravne svetlobe pa je severni sij. Tega je moč videti že iz mesta, vendar se je bolje podati ven v naravo. Murmanska regija je mimogrede najbolj priljubljena turistična destinacija za tiste, ki si želijo videti severni sij. Med polarno nočjo učenci začnejo pouk kasneje, ure pa trajajo 5 minut manj kot sicer.
»V Murmansku se navadiš vsega – mraza, vetra, razpadajočih zgradb, sivine. Polarna noč … ta pa me ubija. Severni sij sem v dveh letih videla samo dvakrat, pa še to jeseni,« razlaga domačinka.
V Murmansku obstaja tradicija pričakovanja Sonca po polarni noči. Prebivalci mesta se ob koncu polarne noči zberejo na najvišji točki (Sončnem hribu), da bi ozrli prvo sončno svetlobo.
Prestolnica Neneškega avtonomnega okrožja je majhno mestece z vsega 25.000 prebivalci. Narjan-Mar velja za središče arktičnega turizma. Ljudje prihajajo sem, da bi se popeljali z jelenjimi vpregami, doživeli severni sij in neskončno tundro. In vse to pri -40 stopinjah Celzija in stalni temi. Čudovito, bi rekli, mar ne?
Polarna noč tukaj traja približno od 9.-10. decembra do 1.-2. januarja. V teh krajih obstaja tradicija »spremljanja Sonca«. Na dan, ko nastopi polarna noč, se nomadski jelenji pastirji ustalijo na zimskih pašnikih.
V »mestu rudarjev« je polarna noč dokaj kratka, traja vsega 11 dni v decembru. A to ne pomeni, da je ves preostali čas tukaj svetlo. Učiteljica Anna Sorokina, ki je prišla iz Vorkute v Moskvo, pravi, da pozimi v mestu vlada praktično stalni mrak, temperatura se spusti na -40 stopinj Celzija in piha veter, ki odkriva strehe. A po drugi strani pravi, da so zato severni siji pogost pojav, po ulicah pa se sprehajajo jeleni – prevoz lokalnega avtohtonega prebivalstva Nenetov, ki v mesto prihajajo po zaloge.
Preberite še:
Kako Rusi preživijo 40 dni brez sonca … in ne znorijo?
Nordijski značaj: Vprežni psi ruskega severa
Pozabljeni narodi Rusije: Sami – maloštevilni gospodarji murmanske tundre
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
