Bajkal pozimi: priti po fotografije - pustiti del duše

Vsevolod Pulja
Voda v Bajkalskem jezeru zmrzne v najbolj nenavadnih oblikah in spreminja obalo, otoke in skale na jezeru v kulise filma o neobstoječih svetovih.

"Tukaj pa je padel skozi led nek šaman na avtomobilu znamke UAZ. Lani, 30. decembra. Samo 6 metrov od obale. Ko se vam vdre tako hitro, nimate časa odpreti vrat - voda pritiska. Vsem ne uspe razbiti stekla zaradi šoka, " Andrej (ime je spremenjeno) zavzeto gleda na cesto, in drži volan z obema rokama.

Po ledu Bajkalskega jezera se voziva že približno 20 minut in iščeva primeren kraj, da se bo najin nizek japonski sedan lahko povzpel na otok Oljhon - največji otok na jezeru. Je že februar, a uradno naj bi se ledeni prehod odprl šele čez nekaj dni - cesto so začeli označevati z mejniki, a zaenkrat še niso končani, in običajnih avtomobilov na ledu ne dovolijo.

Toda Andrejev oče je pripadnik domačih burjatov, rodil se je in odraščal na Oljhonu. In sam Andrej je vsako poletje preživel na otoku in pozna vse. Zato se z obale "velike zemlje" odpravimo okoli betonskih blokov in sledimo kanalizacijskemu tovornjaku z velikim oranžnim rezervoarjem - ker je težek, mora voznik zagotovo poznati varno pot. V vodovarstvenem območju Bajkala je nemogoče opremiti greznico ali namestiti čistilne naprave, zato so oranžni avtomobili, ki se vračajo naprej in nazaj, pogosti gostje na ledu jezera.

Ampak še zmeraj je malo napeto. Vsake toliko časa se pojavijo dolge razpoke, na katerih avto kar poskoči. In na vzhodni strani otoka je prehod popolnoma zaprt: led je pretanek. Po ravni črti iz Ulan-Ude, glavnega mesta Burjatije, bi potrebovali do Oljhona le 200 km. A zaradi tankega ledu smo izbrali dolgo pot, po južni obali jezera in skozi Irkutsk - 750 km.

Lahko rečemo, da sem postal žrtev globalne instagram-histerije. Ideja, da bi se odpravil do znamenitega jezera izven sezone, se mi je zataknila v glavo po vrsti spektakularnih posnetkov, ki so jih objavili znani fotografi. In nisem edini. Andrej pravi, da so njegovi lokalni vodniški prijatelji danes na sever Oljhona odpeljali tajskega blogerja, ki ima 10 milijonov naročnikov.

Pot in nastanitev

Če ste se tudi vi usmerili v bajkalski led, potem je bolje leteti v Irkutsk - bližje je Moskvi, tja leti več letov, zato so cene nižje. Od Irkutska do ledenega prehoda v vaseh Sahjurta ali Kurkut je le 3-4 ure z avtom ali avtobusom. Cesta je nova, slikovita, na straneh so piramide ogromnih balvanov - noben človek jih ne bi mogel premakniti. "Buldožerji so gradili cesto in se malo pozabavali," komentira okolico Andrej.

Bolje je, da se dogovorite za prevoz z obale vnaprej, prek turistične družbe ali z lastniki vaše nastanitve na Oljhonu. Te so tukaj skoraj v vsaki drugi hiši. Na samem obrežju se nahaja en luksuzni hotelski kompleks: več enakih brunaric, mehak spust do vode. Vidite lahko celo launge cono z lesenimi ležalniki. Ampak nikjer nobenih znakov življenja, nobenega dima. »Zgrajena s kršitvami, nezakonito so zasegli zemljišče. Na splošno bi jih morali že porušiti, a očitno se še vedno pogajajo z oblastmi, najbrž jim je škoda takšne lepote, " razlaga Andrej.

Končno najdeva mejnik - čoln, ki leži ob bregu. Tukaj lahko varno zapeljeva na otok. Pripeljeva se do najine namestitve: majhne hišice za dve ali tri osebe, par električnih grelnikov, ki grejejo tako močno, da se boste počutili kot v savni. Pozimi je nastanitev v primerjavi s poletjem poceni, dvoposteljno sobo ali celo hišo z zajtrkom najdete v glavni vasi otoka - Hužir - po ceni od 2000 do 4000 rubljev (30-60 evrov) na dan. Za 6000 rubljev (90 evrov) - dobite že precej luksuzno varianto.

Zajtrk je v večini primerov vključen v ceno, za doplačilo pa se lahko dogovorite tudi za večerjo. Izdelke kupujejo tukaj v velikem supermarketu v središču Hužirja, z imenom "Dobrij" (tukaj najdete vse, vključno z belgijskim pivom, čeprav po dvojni ceni v primerjavi z Irkutskom) ali v kateri koli majhni trgovini z živili, ki se izmenjujejo z trgovinami z imeni, kot so "Magičeskije suveniri" (Čarobni spominki) " ali "Amuleti Bajkala. "

Led

Naslednje jutro se odpeljeva na glavno jed bajkalskega zimskega menija - na led. Na tej poti nama ne bo pomagala limuzina, zato se presedeva v "Sobol", skrajšani enoprostorec Andrejevega prijatelja Igorja, ki dela kot lokalni vodnik. "Soboli" so najpogostejši zimski prevoz tukaj: visoki so, lahko sprejmejo do šest ljudi, so udobni, topli in poceni (povprečna cena za enodnevni ogled v skupini je 1000 rubljev (15 evrov) na osebo).

In pravljica se začne. Peljeva se z enega bajkalskega otoka na drugega, se zapeljeva do rtov in se izgubiva v raznolikosti "sokuj" - ledenih robov, ki prekrivajo podnožje bajkalskih skal. Zamrznjeni pljuski, valovi, skoraj padle kapljice, prozorne, sijoče in mlečno bele - tukaj je razstava vseh vrst ledu na svetu.

Tu na rtu "Tri brata" nad nama visijo gruče ledenih puščic. In na skali "Spjašij lev" (Speči lev) stoji pravi ledeni prestol z ravno ploščo. Popolnoma gladka površina jezera, počrtana z globokimi razpokami, se nenadoma spremeni v celotno polje "torosov" - ledenih vzpetin, ki se dvigajo pod različnimi koti.

Letos skoraj ni niti prosojnega ledu: močno je snežilo, veter ni imel časa, da bi vse odpihnil. Zato je treba območja z zamrznjenimi mehurčki metana in brez snežnim ogledalom prav iskati. Na pomoč nama priskočijo kitajski turisti. V daljavi zagledava večbarvni dim.

Ko se približava, se znajdeva na Instagram fotografiranju: Kitajke, ki slečejo svoje krznene plašče in pozirajo v odprtih večernih oblekah na prozornem ledu. Okoli njih teka pomočnik z ognjenimi gorjačami, ki gosto obarvajo zrak v barvi oblačil. Fotograf vse skupaj posname.

Takšna zmešnjava je prej izjema, pozimi je tukaj malo ljudi: v večini primerov se na zimskem Bajkalu znajdete iz oči v oči z ledom, snegom, jamami, skalami in tišino.

Na koncu se potovanje »za vsebino« spremeni v pustolovščino, ki se v spominu zatakne ne le kot podobe, ampak kot povsem nov občutek samega sebe. Naučiš se uživati ​​v stvareh, ki v vsakdanjem življenju povzročajo nelagodje: hladen led, mraz, močan veter, ki se igra s snegom.

Najboljše je, da se odpravite na led pozno zvečer. Da se malo odmaknete, da vas redke lučke Hužirja ne odvrnejo od eksplozije zvezd nad glavo. Zadržite dih. In poslušajte.

Čez nekaj časa se na mejah zavesti zasliši nek daljni, zamolkli, a zagotovo jasen trk. Ob takšnem zvoku bi se moralo v življenju zgoditi nekaj pomembnega in temeljnega. Tako se premika bajkalski led.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke