Otočje Nova Zemlja, Severno ledeno morje (1.800 km od Moskve)
Predstavljajte si, da odnašate smeti iz stanovanja, pa se vam pred vrati pojavi polarni medved. V Rusiji obstajajo kraji, kjer ta stereotip dejansko drži. Prebivalci Belušje Gube, enega od naselij na Novi Zemlji, se redno srečujejo s predstavniki divjine. To otočje leži v Severnem ledenem morju in premore vsega 2.500 prebivalcev. Februarja 2019 so tam zaradi medvedov razglasili celo izredne razmere. Živali so se približale naseljem in v iskanju hrane brskale po smetnjakih, vstopale v kleti stanovanjskih blokov, bili pa so tudi primeri napada na ljudi. Na srečo se je vse izteklo brez žrtev.
Poleg medvedov so se prebivalci morali navaditi še na arktične vetrove in snežne zamete, ki lahko dosežejo višino dvonadstropne hiše. Ko pride do tega, morajo prebivalci zapuščati stavbe preko oken. Na letalske prevoze do najbližjega mesta Arhangelska je včasih treba čakati tudi po teden dni, saj so zaradi slabega vremena pogosto odpovedani.
Kljub temu je Belušji Gubi na voljo vse najnujnejše za življenje – šole, vrtec, bazen, otroški lokal, dostop do interneta. Glavno prostočasno aktivnost predstavlja ribolov. Na priljubljenem ruskem družbenem omrežju vk.com deluje skupina, kjer nekdanji prebivalci Nove Zemlje obujajo nostalgične spomine na otroštvo, polno zgod in nezgod.
Ojmjakon, Jakutija (9.000 km od Moskve)
Ojmjakon je uradno najhladnejša vas v Rusiji, kjer se temperatura lahko spusti do -60 stopinj Celzija.
Domačinke nosijo debele krznene plašče, a ne zaradi mode, temveč zaradi preživetja. Trepalnice na prostem prekrije ivje, otroci pa se morajo na poti v šolo ustaviti v bližnji trgovini, da se ogrejejo. Vsi avtomobili imajo dvojna stekla, vozniki pa zavijajo motorje v odeje in jih na poti nikoli ne ugašajo – možnosti, da vam avto sredi zasnežene neobljudene poti ne bo vžgal, so izredno velike!
Kljub temu Ojmjakon privablja turiste – gostje iz drugih delov Rusije in tujine se kopajo v termalnih izvirih, ki jih tod ne manjka, ali pa se vozijo naokoli s konjskimi ali jelenjimi vpregami.
Norilsk, Krasnojarski kraj (2.800 km od Moskve)
Vzemite silni mraz -60 stopinj Celzija in dodajte temu še tovarne s škodljivimi izpusti, pa boste dobili idealno lokacijo za naslednjo v seriji računalniških iger Fallout. A ta lokacija zares obstaja in se imenuje Norilsk. To mesto se vsako leto znova uvrsti na seznam najbolj onesnaženih krajev v Rusiji (in včasih tudi na svetu). Norilsk je znan po proizvodnji platine, zlata, srebra, niklja in bakra. Tukaj lahko občutite resnično umazan zrak, medtem ko vas obdaja postapokaliptična pokrajina.
Prebivalci Norilska občutijo tudi vse radosti polarne noči, ki tukaj traja 45 dni. Kopenskih povezav do drugih ruskih mest ni prav nobenih, poleg tega pa je mesto pogosto izpostavljeno pojavu, ki se mu reče »črni metež«. Gre za močan veter, ki piha s hitrostjo več kot 40 metrov na sekundo in nato preide v orkan, ki vas lahko dobesedno pomete s tal. Depresija zaradi teme in stalnega mraza je pogosta.
Situacijo seveda skušajo izboljšati. Leta 2016 je bil zaprt obrat za predelavo niklja in posledično se je onesnaženost zraka v mestu zmanjšala za 30 odstotkov – a hkrati s tem je bilo ukinjenih tudi več delovnih mest.
Edina »koncesija«, ki vam jo ponuja življenje v Norilsku je severni sij ...
Kuruš, Dagestan (1.700 km od Moskve)
Ta majhna vas na jugu Dagestana leži na višini 2.560 metrov nadmorske višine in velja za najvišje ležeče naselje v Evropi. Sneg redno prekriva ceste, zaradi česa ostaja Kuruš od sveta odrezan tudi po več tednov.
Domačini se preživljajo s kmetijstvom in ovčerejo. Ovce tukaj dobesedno rešujejo življenja, saj dajejo volno in mleko, iz katerega delajo sir.
Lokalna šola ima težave z iskanjem učiteljev, saj so le redki pripravljeni delati v tako odmaknjenem kraju. Po drugi strani pa Kuruš privablja turiste in med drugim služi kot izhodiščna točka za alpiniste, ki se odpravljajo na pohode k čarobnim kavkaškim vrhovom.
Šojna, polotok Kanin (1.300 km od Moskve)
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je v tem naselju na obali Belega morja živelo 1.500 ljudi. A po zadnjem popisu iz leta 2010 jih ni ostalo več kot 300. Razlog za to je intenzivni ribolov, ki je privedel k skoraj popolnemu izginotju rib, hkrati pa alg, ki so preprečevale, da bi veter odnašal pesek z obale. Posledica tega je, da je danes naselje popolnoma zasuto s peskom – Šojna je danes najsevernejša obmorska puščava.
Nekateri domačini so se prisiljeni iz hiš prebijati skozi okna, saj pesek včasih popolnoma zasuje vhode. Večina prebivalstva se danes preživlja z vzrejo gosi in jerebic ter goji zelenjavo na lastnih vrtovih. Letalske povezave s polotoka v Arhangelsk in Narjan-Mar so enkrat na teden. Domačini se z vsemi življenjskimi potrebščinami vključno s kurjavo in gradbenim materialom zalagajo sami, poleti po morju, pozimi pa po cesti z motornimi sanmi. Edini prostočasni aktivnosti tukaj sta internet in ples.
Zaradi peščenih viharjev in splošnega stanja propada Šojna ni kdove kako priljubljena turistična točka, a domačini so se lotili in posneli celo promocijski video, ki prikazuje lepote tamkajšnje okolice.
Preberite še: