To je ena najstarejših ulic v centru Moskve. Od Kremlja jo delita le reka Moskva in most. Najbolj priljubljena različica pravi, da njeno ime izvira iz besede "Horda (Орда)". Po tej ulici so se najverjetneje peljali hordijski odposlanci od Kremlja proti Hordi in se na njej tudi zadrževali.
Danes je to ena najlepših zgodovinskih ulic glavnega mesta, na kateri večina zgradb izvira iz 18. in 19. stoletja.
Ulica, vzporedna z Ordinko, prav tako vodi do Kremlja in po njej je poimenovano celotno okrožje v središču Moskve. Ta kraj se je v 15. stoletju imenoval Golutvinskaja Sloboda, na njenem mestu pa je bila zgrajena cerkev Oznanjenja v Golutvinski Slobodi. Ulica Jakimanka je dobila svoje ime po eni izmed stranskih kapelic - v čast svetega Joakima in svete Ane.
Žal je bila v sovjetskih časih cerkev porušena, vendar je ikona, posvečena Joakimu in Ani, ostala na tem območju in je shranjena v novejši cerkvi Janeza bojevnika na Jakimanki.
Danes je to najdražja ulica v mestu, do 17. stoletja pa je bilo to območje ob reki Moskvi navaden travnik. Moskovčani so ta kraj poimenovali Ostožje (Остожье), ki izhaja iz besede "stog" (стог) - namreč, tukaj so kosili travo in jo zbirali v velike stoge sena.
Zaradi obilice sena so tukaj vzpostavili hleve in zemljo podelili plemiškim ljudem - po katerih so poimenovali majhne ulice v bližini. Ena od njih nosi ime Староконюшенный (Starohlevarska) ravno zaradi zgodovine razvoja območja.
Leta 1524 je bil na obrobju Moskve ustanovljen Novodevičji samostan. Temu je botrovalo zajetje Smolenska med rusko-litovsko vojno in vključitev mesta v rusko državo. Samostan je bil imenovan v čast glavne ikone Smolenska - Prečiste Matere Božje Hodegetrije. V 17. stoletju so ulico, ki je vodila od Kremlja do samostana, poimenovali Prečistenka. Danes to ime nosi le del nekdaj dolge ulice.
Nekoč je bila Volhonka, ki se vije ob Kremlju, del zgodovinske Prečistenke. Toda v 18. stoletju je to območje bilo dodeljeno knezom Volkonskim, ki so tukaj zgradili gostilno z imenom Volhonka, izhajajočim iz njihovega priimka. To ime je kasneje prejela tudi ulica.
Pozneje se je sem preselilo veliko različnih knezov in državnikov. V 19. stoletju je bila na tej ulici zgrajena katedrala Kristusa Odrešenika, leta 1912 pa so odprli Muzej likovnih umetnosti A. Puškina.
Vozdviženka je priljubljen toponim v Rusiji, to ime nosi več kot 30 vasi in naselij po vsej državi, izvira pa iz pravoslavnega praznika Povišanja ("Воздвижения" - "vozvdiženija") svetega križa. V 16. stoletju so v tej ulici blizu Kremlja zgradili samostan Povišanega svetega križa, ljudje pa so ulico poimenovali Vozdviženka. Uradno ime pa je dobila šele v 18.stoletju.
Krščanski praznik Gospodovega darovanja ali Svečnice (Сретение Господне) zaznamuje trenutek, ko so Kristusa 40. dan po njegovem rojstvu pripeljali v jeruzalemski tempelj, kjer se je srečal s pravičnim Simeonom. V stari ruščini "sretenije" (сретение) pomeni "srečanje". Ulica Sretenka je dobila ime po tem, ko so Moskovčani "srečali" čudežno ikono Vladimirske Matere božje, ki so jo pripeljali v mesto kot zaščito pred mongolskim osvajalcem Tamerlanom, ki je takrat napadel Rusijo. Na mestu tega srečanja je bil ustanovljen Sretenski samostan, ulico pa so poimenovali Sretenka.
Moskovski strokovnjaki so predstavili številne različice izvora imena te znamenite ulice za pešce, ki se je, mimogrede, prvotno imenovala Orbat.
Šlo je za celotno območje v bližini Kremlja, katerega središče je bila Vozdviženka (ki se je prej imenovala tudi Arbatska ulica). Ena od priljubljenih različic pravi, da je ime prišlo iz arabske besede "arbad", ki pomeni "predmestje". Besedo so lahko prinesli trgovci z vzhoda. Obstaja tudi bolj "ruska" različica izvora imena: ukrivljena ulica bi lahko ljudi spominjala na grbo, saj se pridevnik "grbat" v ruščini glasi "горбат" (gorbat).
Za sodobnega Moskovčana je ime te majhne uličice najbolj nenavadno od vseh preostalih. "Vražek" je zastarelo ime za sotesko, ki je nastala tukaj zaradi reke Sivec, ki so jo v začetku 19. stoletja zaprli v cev. Reke in soteske ni več tukaj, ime iz 17. stoletja pa je ostalo.
V tej ulici na območju Kitaj-Gorod v bližini Kremlja se je nahajalo Malorossko naselje (Малоросское подворье), kjer so se naselili ugledni trgovci in diplomati iz Male Rusije, kot so pred revolucijo pravili Ukrajini, nekdanjemu delu Ruskega cesarstva. V 17. stoletju se je med ljudmi razširilo ime Malorosejka, za njo pa je sledila malo izkrivljena različica, ki se je dokončno zapisala v zgodovino - Marosejka.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
