Morda najbolj prepoznavna zgradba v Rusiji in onkraj. Toda ali ste vedeli, da so za ta simbol ruske moči odgovorni italijanski arhitekti? Njihove spretnosti so bile zelo cenjene že v času Moskovske Rusije. V 15. stoletju je Ivan III. povabil ekipo arhitektov iz Italije, ki so jo sestavljali Aristotele Fioravanti, Aloisio da Milano, Antonio Gilardi in Pietro Antonio Solari, da bi preoblikovali glavno mesto. Prav oni so zasnovali prve stolpe, pa tudi cerkve in palače znotraj njegovih zidov.
Ta muzej neverjetnih lepot - posvečen starodavni Rusiji in carski dobi - je videti vsaj toliko star kot njegov sosed Kremelj. V resnici pa je bil zgrajen šele konec 19. stoletja, vendar se njegov neo-ruski slog neopazno zliva z etosom Rdečega trga. Danes v njem domuje več kot 5 milijonov razstavnih eksponatov.
Zgrajena je bila na ozemlju Kremlja sredi 19. stoletja po naročilu Nikolaja I., kjer so jo prvotno uporabljali za kronanje ruskih cesarjev in srečanja s tujimi monarhi. Danes je tukaj slovesna rezidenca ruskega predsednika (ki opravlja svoje državne dolžnosti v sosednji Senatski palači). V Veliko Kremeljsko palačo lahko vstopi vsak, vendar le kot del turistične skupine (za podrobnosti kliknite tukaj).
V Kremlju se nahaja tudi najstarejša v celoti ohranjena moskovska zgradba in grobnica skoraj vseh moskovskih patriarhov. Zgrajena v 15. stoletju je veljala za glavno katedralo ruske države, kamor so pripeljali in hranili vse bizantinske relikvije in zaklade. V njej je shranjen tudi odlok cesarja Pavla I., sina Katarine Velike, po katerem ženska ni bila upravičena vladati cesarstvu (Pavel je zaničeval svojo mater). Od takrat Rusija ni imela več nobene ženske vodje cesarstva oziroma države.
GUM (ruska kratica za Državno univerzalno trgovino) ni samo nakupovalni center, ki se ponaša z blagovnimi znamkami od klasičnega razkošja do sodobnih ruskih oblikovalcev, ampak je tudi spomenik arhitekture iz leta 1893. Glavna fasada meji na Rdeči trg in ustreza slogu bližnjega Državnega zgodovinskega muzeja.
Najbolj znana ruska cerkev se je na svojem znamenitem mestu pojavila v letih 1555–1561 po naročilu Ivana Groznega in dejansko predstavlja devet cerkva v eni sami. Zamisel o večdelni katedrali naj bi simbolizirala nebeško kraljestvo (Novi Jeruzalem). Arhitekti so "obljubljeno mesto" zasnovali v obliki več cerkva na istem temelju.
To, kar danes vidimo, je natančna kopija cerkve, ki je bila tukaj zgrajena v čast ruske zmage nad Napoleonom leta 1812. Vendar prvotna zgradba ni preživela boljševikov. Leta 1931 so se odločili, da ga razstrelijo in na njegovo mesto postavijo futuristično Palačo sovjetov. Morda je šlo za božje maščevanje ali pa so bili temelji prešibki, tako da je bilo treba dokončno gradnjo opustiti. Namesto tega so na tem mestu zgradili največji bazen v vsej državi. Po razpadu ZSSR se je počasi izteklo bivanje plavalnega bazena in kmalu je na njegovem mestu zrasla nova katedrala.
Ti trgovski prostori, zgrajeni v samem začetku 20. stoletja, so hitro padli v oči kreativnim intelektualcem. V sovjetskih časih so tukaj gostili različne literarne, glasbene in filmske organizacije kot tudi umetniške delavnice. Ateljeji so bili osrednja točka moskovskega podzemlja, v katerih je med drugim deloval tudi sloviti Ilja Kabakov, eden najbolj cenjenih sodobnih umetnikov sovjetskega porekla.
Hiša Igumnova, družine jaroslavlskih trgovcev, je imela zelo pestro obdobje po revoluciji leta 1917. Poimenovana je bila po Nikolaju Igumnovu, ki je zgradbo predal sovjetski vladi, kjer je služila kot sovjetski inštitut za transfuzijo krvi, inštitut za možgane in nazadnje kot rezidenca francoskega veleposlanika v Rusiji.
Ta dvorec, ki se nahaja v Moskovskem predmestju, spominja na pravljični grad. Danes predstavlja pravoslavno cerkev, ki je nekoč pripadala različnim uglednim družinam, ki so bile blizu cesarskega dvora. Eden od lastnikov je bil Mihail Izmajlov, zarotnik v državnem udaru, ki je pripeljal Katarino II do carskega prestola.
Najvišji nebotičnik v poslovnem okrožju Moskva-City in drugi najvišji v Evropi. Visok je 374 metrov in ima celih 96 nadstropij. Arhitekturni projekt je zamisel Sergeja Čobana in Petra Schwegerja. Poleg pisarn se v njem nahajajo številne trgovine, restavracije in luksuzna stanovanja.
Ta čudovita palača na hribu v južni Moskvi je pred nedavnim doživela preporod. Prvotno mišljena kot moskovska rezidenca Katarine II. ni bila nikoli resnično uporabljena. Tako je ostala zapuščena in počasi razpadal, dokler je niso v 2000-ih temeljito obnovili.
Bolšoj teater je eno najbolj znanih opernih in baletnih gledališč na svetu. Njegovo ikonično pročelje zaznamuje veličastna kolonada, okronana z Apolonovo kočijo. Vendar je to, kar danes vidimo, v resnici četrta zgradba gledališča Bolšoj, zgrajena leta 1835, tri prejšnje so namreč pogorele.
Ta mojstrovina sovjetskega konstruktivizma iz dvajsetih let prejšnjega stoletja je bila zamišljena kot arhitekturni eksperiment: arhitekt Konstantin Melnikov je želel celotno mesto naseliti z okroglimi hišami, saj je verjel, da bo cilindrična oblika prihranila denar za material. Vendar so njegovo arhitekturno rešitev sodobniki zavrnili in Melnikova hiša je ostala edini primer.
Leta 1947 je Moskva praznovala svoj 800. rojstni dan, v čast katerega se je vlada odločila postaviti osem visokih stavb, namenjenih izražanju moči povojne sovjetske velesile (deloma navdahnjene od ameriških nebotičnikov). Na koncu so jih postavili le sedem (tako imenovane Stalinove sestre). Ena najbolj znanih je zgradba Moskovske državne univerze.
Ta pisarniški center, ki ga je zasnovala svetovno znana arhitektka Zaha Hadid, izgleda kot sveženj knjig ali torta s poševnimi plastmi. Zaha Hadid Architects opisuje zamisel kot "prostorski polet." Kljub nenavadnem videzu je projekt še vedno manj vpadljiv kot večina njenih kreacij drugod, saj je bil nekoliko prilagojen hladni ruski resničnosti.
Ta stavba v zahodni Moskvi spominja na spomenik suprematizmu in dela Maleviča. V resnici gre za poslovno šolo, ki so jo zgradili leta 2006, zasnoval pa jo je britanski arhitekt David Adjaye, ki je zasnoval tudi Nacionalni muzej afroameriške zgodovine in kulture v Washingtonu in Muzej moderne umetnosti v Denverju.
Legenda pravi, da je ta čudoviti dvorec zasnoval arhitekt Vasilij Baženov, ki ga je užalila Katarina II., ker mu ni dovolila preurejanja Kremlja, da bi tako podčrtal njeno napako. Vendar za to ni nobenih pravih dokazov, kot tudi za to, ali je bil Baženov resnični avtor te hiše. In to ni edina skrivnost zgradbe. Pravijo, da globoko pod hribom, na katerem stoji ta hiša, leži izgubljena knjižnica Ivana Groznega, polna neprecenljivih starodavnih rokopisov.
Ta palača je bila zgrajena v čast zmage v rusko-turški vojni (1768-1774) po ukazu Katarine II. in je bila uporabljena kot rezidenca plemičev, ki so potovali iz Sankt Peterburga v Moskvo. V njem sta prenočevala celo Napoleon in njegov stražnik med umikom iz Moskve leta 1812. Danes je v palači butični hotel, ki ponuja prostor za vse.
Odličen primer elegantnega minimalizma nizozemskega arhitekta Rema Koolhaasa. Osnova projekta je bila prazna sovjetska modernistična stavba iz leta 1968 v parku Gorki, v kateri je vrsto let obratovala restavracija Vremena Goda (Letni časi). Po njenem zaprtju je stavba stala zapuščena 20 let in doživela ponoven razcvet šele pred desetimi leti. Muzej v svoji notranjosti ohranja edinstven mozaik in druge arhitekturne elemente sovjetskih časov.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
