Kaj vse se skriva pod Kremljem?

Anton Romanov
Kako uspešni so bili poskusi iskanja skrivnih prostorov in podzemnih prehodov v najbolj znani evropski trdnjavi?

Moskovski Kremelj je največja od vseh ohranjenih evropskih trdnjav, ki v sebi skriva mnogo skrivnosti. Te so poskušale razkriti cele generacije raziskovalcev. Ali je pod Kremljem res knjižnica Ivana Groznega? Ali obstajajo podzemni prehodi v druge dele mesta? Natančnih odgovorov ni.

Tajni podzemni hodnik do reke

Vsaka srednjeveška trdnjava je imela skrivne prehode in tudi Kremelj ni nobena izjema. Že od samega začetka so tukaj bili skrivni vodni kanali. A to, kar se je ohranilo do danes, ni prvotni leseni Kremelj ali kamniti beli, ki ga je zgradil Dmitrij Donski. Danes imamo opravka s Kremljem Ivana Velikega. V poznem 15. stoletju je postalo jasno, da trdnjava ni več primerna za sodobno vojskovanje, saj obzidje in stolpi, ki so bili poškodovani pri obleganjih in v požarih, niso bili več zmožni zadržati pritiska sovražnikov. Ivan je zato povabil italijanske arhitekte, ki so postavili opečnato obzidje in pripadajoče stolpe, ter za velikega kneza zgradili tudi cerkve in dvorec. Prav Italijani so zgradili tudi podzemne objekte, ki jih je potrebovala vsaka trdnjava.

Leta 1485 je bil pod Tajnickim stolpom zgrajen skrivni prostor z neznanim namenom. V 17. stoletju so prostor ponovno odkrili, a je bil nedostopen – stopnice so bile porušene, delno tudi stene, pri vhodu pa je bil nakopičen gradbeni material. Leta 1826 je v tem skrivnem vodnjaku, ki ni imel pokrova, utonil nek stražar. Večina zgodovinarjev meni, da gre tukaj za enega od vodnih prehodov.

Prisluškovalne komore

Arhitekt Ilja Bondarenko, ki je raziskoval Kremelj leta 1918, je pisal o tem, da je bil pod enim od stolpov zgrajen skrivni prostor za preprečevanje spodkopavanja. Spodkopavanje je bil učinkovit oblegovalni način za vdiranje v tako močno zaščitene trdnjave, kakršen je bil Kremelj. Na zunanji strani obzidja je bil izkopan tunel, ki je vodil pod obzidje, tam pa so nato namestili in sprožili eksploziv, zaradi česar se je obzidje sesedlo. Eden od načinov obrambe proti temu je bila gradnja alternativnih tunelov na notranji strani, ki so potekali od trdnjave do obzidja. Na koncu teh prehodov so bile t. i. prisluškovalne komore, kjer so lahko vojaki prisluškovali sovražniku, ki je kopal tunel, in mu preprečili ta podvig. V pskovskem kremlju je bilo odkritih kar 20 takih obrambnih tunelov in nedvomno jih je premogel tudi Kremelj v Moskvi.

Temnice

V kleti Beklemiševskega stolpa sta od leta 1525 bila zapor in soba za mučenje. Tja je Ivan Grozni ukazal zapreti svojega sovražnika Andreja Hovanskega. Sosednji Konstantino-Elinejski stolp je z Beklemiševskim povezan s podzemnim prehodom, ki je bil ves pretvorjen v temnico, katere skupna dolžina je znašala okoli 170 metrov.

Letopisec iz 19. stoletja Mihail Piljajev je v knjigi Stara Moskva opisal »pokrit koridor z ozkimi okenci, kamor so zapirali obsojence na mučenje. Čez usta so jim dali obveze, ki so jim jih sneli samo takrat, ko so morali odgovarjati na vprašanja, ali pa da so pojedli kak boren obrok. Priklenjeni so bili k steni, ki je imela železne kavlje z verigami.« Zraven arhangelske katedrale pa so bile nekoč temnice za tiste, ki niso plačali dolga cerkvi. Ti so morali sedeti na t. i. »stolih pokore« - penih, na katere so bili priklenjeni z verigami. Te temnice so se ohranile vse do danes. Danes v njih počivajo posmrtni ostanki kneginj in caric, ki so jih prepeljali iz kremeljske cerkve Marijinega vnebovzetja ob njenem rušenju leta 1929.

Zakladnice

Ena od glavnih prednosti kamnitega kremlja je bila ta, da se je v njem dalo hraniti dragocenosti tudi v času požara. Leta 1840 so pri izkopavanjih pod cerkvijo Marijinega oznanjenja odkrili tajni prehod, kamnite in opečnate kleti ter štiri podzemna skrivališča dolžine 40-50 metrov, ki so ležala med Granitno palačo in cerkvijo. Klet pod cerkvijo je bila namenjena shranjevanju dragocenosti velikih knezov. Leta 1894 je arheolog knez Nikolaj Ščerbatov na tem mestu opravljal izkopavanja in očitno naletel na enega od njenih obokov. Nedaleč stran je odkril še ruševine Kazennega dvora – zakladnice moskovskih knezov, zgrajene leta 1484.

Knjižnica Ivana Groznega?

Leta 1518 je moskovski knez Vasilij III. V Rusijo povabil učenjaka meniha Maksima Greka, da bi prevajal bogoslužne knjige. Ta mož je obenem sistematiziral in dopolnil knjižnico Vasilija III, ki je predstavljala osnovo knjižnice njegovega sina Ivana Groznega. V šestdesetih letih 16. stoletja jo je car Ivan pokazal patru Johannu Wettermannu, ki je o njej pisal kot o dragocenem zakladu v utrjenih kleteh Kremlja. In tako se je začelo iskanje. Raziskovalci menijo, da prostor morda vsebuje neprecenljive knjige iz knjižnice Sofije Palaiolog, babice Ivana Groznega in nečakinje zadnjega bizantinskega cesarja Konstantina XI. Palaiologosa.

Prva velika izkopavanja, namenjena iskanju knjižnice koncem 19. stoletja, je izvedel filolog Eduard Tremer, ki je menil, da bi knjižnica lahko bila pod Teremno palačo. V tridesetih letih se je v iskanje podal arheolog Ignatij Stellecki. Od oblasti je pridobil dovoljenje in opravil več izkopov na različnih koncih Kremlja ter s tem skoraj ogrozil stabilnost določenih zgradb. Odkril je množico kamnitih tunelov in skrivnih prehodov, a knjižnice ni našel. Leta 1963 so pod Teremno palačo dejansko odkrili prehode, a jih niso do konca raziskali. Od takrat ni bilo nobenih novih poskusov, vendar so mnogi raziskovalci še zmeraj prepričani, da je knjižnica zares obstajala.

Metro-2?

Da ne bo pomote, Metro-2, sistem podzemnega transporta za mobilizacijske namene, res obstaja. To je v intervjuju leta 2006 potrdil prvi posovjetski župan Moskve Gavriil Popov. Metro-2 je bil zgrajen verjetno vzporedno z moskovskim metrojem ali malo kasneje in je bil zasnovan kot transportni sistem za izredne situacije, ki je povezoval najpomembnejša poslopja v Moskvi, vezana na obrambo in upravo. Edo od takih pomembnih poslopij je seveda tudi Kremelj. Sistem je bil namenjen tudi evakuaciji višjih državnih funkcionarjev v primeru vojaškega spopada.

Metro-2 je zgrajen zelo globoko pod zemljo na globini 50 do 250 metrov in strogo rečeno niti ni metro (z vlaki, ki se napajajo med vožnjo po tračnicah), ampak podzemna železnica z električnimi lokomotivami. V javnih virih, na katere se sklicuje tudi članek na Wikipediji, so dostopni podatki o obnovi in popravilu lokomotiv tega skrivnega metroja. Del proge Metro-2 poteka pod Kremljem, kjer se odcepi en krak, ki vodi do Stalinove dače Kuncevo na obrobju Moskve.

Najverjetneje so pod Kremljem zgrajeni še drugi transportni objekti, čeprav so kakršnekoli informacije o njihovem obstoju tajne. Kremelj tako še naprej ostaja največja trdnjava Evrope.

Preberite še:

Kremelj varuje posebna divizija ptic roparic

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke