Veliko ljudi sanja o potovanju s transsibirsko železnico. In tisti, ki se odpravijo do konca, jih bo na cilju čakal ta modernistični železniški objekt. Stavba je današnji videz dobila v letih 1910–12, ko so jo po projektu arhitekta Vladimirja Plansona prenovili v psevdo ruskem slogu, da bi ustvarili enotno arhitekturno kompozicijo z zgradbo Jaroslavske železniške postaje v Moskvi - kjer se začenja potovanje s transsibirsko železnico.
Poštna komunikacija je bila ena od glavnih težav mesta na drugi strani ruskega cesarstva, zato je bila organizacija poštnih in telegrafskih služb prednostna naloga mestnih oblasti v carskih časih. Stavba pošte je še ena psevdo ruska stavba v središču mesta, ki je bila zgrajena v 1890-ih po projektu rusko-poljskega arhitekta Aleksandra Gvozdziovskega. V njej je še danes sedež Pošte Rusije.
Vladivostok je bil ustanovljen leta 1860, razcvet urbanizma pa se je zgodil v 1880-ih. Nemška trgovca, ustanovitelja blagovne znamke Kunst in Albers sta začela poslovati v povsem novem mestu in takoj odprla vodilno trgovino, čeprav sprva enonadstropno in leseno. Kasneje sta ustanovila več trgovskih hiš in poslovalnic po vsem Daljnem vzhodu. V 1900-ih je mladi nemški arhitekt Georg Junghendel zgradil zanju veliko stavbo v slogu Art Nouveau na eni od glavnih mestnih ulic, ulici Svetlanskaja. V tej zgradbi še vedno stoji veleblagovnica.
Drugo zgradbo v slogu Art Nouveau na Svetlanski ulici so zgradili v letih 1912-1914 za potrebe Društva za preučevanje Amurske regije. Ta hiša je bila »dobičkonosna«, saj je šlo za stanovanjsko zgradbo, ki je bila namenjena oddajanju stanovanj. Nekaj časa je v kleti hiše deloval kabaret. V sovjetskih časih je služila delno kot kino, deloma kot laboratorij lokalnega raziskovalnega inštituta. Kasneje je prešla v pristojnost Daljnovzhodnega oddelka Akademije znanosti - ki se v njej nahaja še danes.
Ta cerkev naj bi bila najstarejša preživela verska zgradba v mestu. Mimogrede, njen arhitekt je bil že znani Nemec Georg Junghendel, ki ga je navdihnil severnogotski slog. In trgovsko podjetje "Kunst in Albers" je za gradnjo prispevalo kar precejšen znesek. V devetdesetih letih so cerkev vrnili obnovljeni luteranski skupnosti.
Leta 1913 je že povsem rusificirani Georg Junghendel mestu pustil še en spomenik v romantičnem stilu Art Nouveau. Dvorec je naročil luteran in trgovec s svilo Julius Brynner, ki je dobil rusko državljanstvo in kupil zemljišče v Vladivostoku. Mimogrede, bil je dedek hollywoodskega igralca Yula Brynnerja - ki se je rodil ravno v tem dvorcu (pred hišo stoji njegov spomenik).
Ta neogotska cerkev je že dolgo največja katoliška cerkev na Daljnem vzhodu. Zgradil jo je avtor zgradbe glavne pošte Gvozdziovski. Obiskovalci cerkve so bili večinoma poljski priseljenci. V sovjetskih časih je bil tempelj zaprt in prenesen v državni arhiv, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa so ga obnovili, poljski katoliki pa so celo darovali denar za vlivanje kupol.
Inštitut je bil eden prvih visokošolskih zavodov v Vladivostoku. V njem so usposabljali strokovnjake za komunikacijo in trgovino s sosednjimi azijskimi državami - Kitajsko, Japonsko in Korejo, poučevali orientalske jezike, kulturo in celo japonsko borilno veščino jiu-jitsu. Slog te zgradbe je daljno vzhodni klasicizem, združuje tako neoempire kot tudi neo-renesanso in številne druge psevdozgodovinske sloge.
Neposredno nasproti orientalskega inštituta je bila v letih 1907-1908 postavljena eklektična zgradba, ki jo je zasnoval Pavel Wagner, ki je združevala Art Nouveau in neo-gotiko. Sprva je v njej bila knjižnica in sejne sobe za klube in ustvarjalne večere, pa tudi gledališka dvorana. Danes pa nudi prostor ljubiteljskim predstavam, ki jih izvajajo študenti Daljnovzhodne univerze.
Najbolj moderna zgradba na našem seznamu je Primorski oceanarij, ki so ga zgradili na otoku Russkij leta 2016. Zvrha je stavba videti kot školjka mehkužca, ki kuka iz morskega vala. Na več kot 37 tisoč kvadratnih metrih se nahajajo številni akvariji, v katerih je predstavljenih na stotine vrst rib in sesalcev, glavni poudarek pa je na tistih, ki živijo na Daljnem vzhodu Rusije.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
