Obrazi dela: Kako izgledajo ljudje iz različnih poklicev na Daljnem vzhodu

Aleksander Hitrov
Fotograf iz Vladivostoka že več let ustvarja portrete najrazličnejših ljudi – od duhovnikov in potapljačev do molznic in gozdarjev. Izbrali smo najbolj zanimive.

Fotograf Aleksander Hitrov za lokalne medije dela reportaže o raznih proizvodnih obratih na Daljnem vzhodu. Poleg posnetkov industrijskih objektov pa najraje dela portrete ljudi.

Graditelj kazina

»Ko vidim fotogeničnega posameznika, se zmeraj potrudim, da ga fotografiram. Trudim se delati portrete ljudi, ki preprosto gledajo v kamero, brez odvečnega pretiravanja. Tako izpadejo bolj človeški kot pa v režiranih kadrih.«

Voznik BelAZ-a

Enega najbolj izstopajočih obrazov je fotograf srečal v odmaknjenem samostanu v naselju Tigrovij. Aleksander je tja pripotoval, da bi poročal o težavah z elektriko in s tem pritegnil pozornost oblasti, na koncu pa je spoznal nenavadnega električarja, ki je pobegnil iz neke verske sekte. »Bolj je podoben potujočemu glasbeniku, ali pa kakšnemu metalcu, če bi si nadel usnjeno jakno,« je zapisal v svoji reportaži. To je bil edini izmed junakov njegovega albuma, ki ga je bilo zelo težko prepričati, da se fotografira.

Električar iz samostana Tigrovij

Tole pa je samostanski opat, hieromenih Ambrozij. Prav on je tudi povabil fotografa v omenjeni samostan. Pravi, da redovništvo v Rusiji upada in da je »vse manj takšnih, ki bi bili pripravljeni služiti Bogu«, zato je on danes edini stalni prebivalec samostana, medtem ko drugi bratje prihajajo le občasno. Mimogrede, po Aleksandrovem obisku je samostan ponovno dobil elektriko.

Ambrozij, hieromenih samostana

Tega potapljača je Aleksander srečal na majhni farmi za vzrejo pokrovač (vrsta školjk) in morskih kumar (trepangov). »Šli smo jih fotografirati, kako brodijo po svojih morskih ogradah,« pravi fotograf.

Potapljač

Tale možakar opravlja hkrati kar dva poklica. Maksim Kalennik je novinar na neki daljnovzhodni televiziji in obenem tiskovni predstavnik lokalnega železniškega podjetja Ekspress Primorje. Za novinarje je Maksim izvedel štetje vlakov in na njem je spoznal Aleksandra.

Maksim Kalennik, novinar TV kanala Rossija Vladivostok, tiskovni predstavnik Ekspress Primorje.

Tega gozdarja je Aleksander posnel povsem po naključju med dopustom. Za novo leto je odpotoval v najsevernejše naselje Primorskega kraja – v Agzo. Prebiti se tja, ni bilo lahko. Iz Vladivostoka najprej 14 ur z avtobusom do mesta Ternej, nato pa še 3,5 ure s helikopterjem do cilja.

Prav na zadnji dan, ko bi se moral vrniti nazaj, helikopterja ni bilo na voljo, zato se je odločil poskusiti po morju. V pristanišču je opazil, da z neke ladje na pomol zlagajo les, na njo pa se vkrcuje nova izmena delavcev. Aleksander se je s posadko dogovoril, da na krov vzamejo še njega, on pa je v zameno naredil fotoreportažo. Za daljnovzhodne standarde so plače gozdarjev visoke, zato ta poklic kljub svoji težavnosti velja za prestižnega.

Gozdar

Na vprašanje, kaj je najtežji poklic, s katerim se je srečal, Aleksandru ni lahko odgovoriti: »Povsod je po svoje težko. Gozdar sedi v topli kabini, fizično njegovo delo verjetno niti ni tako zelo težko. A zato dolgo časa dela v divjini, stran od družine, z drugimi delavci, kjer je alkohol prepovedan, drugih načinov sproščanja pa ni, kar je precej naporno v psihičnem smislu. Molznici [na fotografiji] je težko, pa ne zato, ker molze krave, ampak zato, ker vseskozi živi odmaknjeno, sredi ničesar.

Molznica

V Vladivostoku obstaja podružnica podjetja RosRAO, ki se ukvarja s shranjevanjem jedrskih odpadkov, v njenem pristanu pa je Aleksander posnel tega delavca. »Plača žerjavista je dobra, a vseskozi ima opravka z radioaktivnostjo. Od posameznika je odvisno, kakšen odnos vzpostavi do dela. Nenazadnje lahko tudi knjižničar reče, da je njegovo delo naporno.«

Žerjavist

Aleksander priznava, da je tudi njemu včasih težko - a samo takrat, ko je treba dolgo sedeti v kabinetu: »Sem človek, ki mora hoditi po terenu, mene pa so silili, da sedim v pisarni.« Prav zato je pustil službo na lokalni televiziji in postal freelancer. Spodaj na fotografiji: portret Jaroslava po vzdevku Troll, ki že skoraj 20 let živi v skladu s pank kulturo in dela le občasno, ves denar pa porabi za glasbene instrumente.

Troll

Oglejte si še:

Prej in potem: Kako se je spremenila Moskva v zadnjih 100 letih?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke