Najbolj "pravljične" hiše v starem delu Moskve (FOTOZGODBA)

Hiša Percove

Hiša Percove

Ludvig14 (CC BY-SA 4.0)
Vile z izrezljanimi balkoni, barvito okrašenimi okenskimi okvirji in mozaiki na fasadi spominjajo na prave ruske "tereme" iz ruskih ljudskih pravljic.

V Rusiji se je na prelomu med 19. in 20. stoletjem začela prava moda za rusko preteklost. Ruski umetniki in arhitekti so začeli razumevati edinstvenost in umetniško vrednost starodavnih ruskih ikon in arhitekture. Pri svojem delu so začeli uporabljati ne samo starodavne ruske podobe in elemente, temveč jih tudi dojemati na nov način. Tako je starodavna ruska umetnost najbolj močno vplivala na rusko avantgardo. V arhitekturi je nastanek "ruskega" stila (pravijo mu tudi "novoruski" ali "psevdoruski") olajšala tudi odprava prepovedi gradnje hiš v svobodnih projektih, pa tudi več industrijskih razstav v Moskvi, Sankt Peterburgu in Parizu, kjer so bili predstavljeni vzorci hiš in notranjosti iz elementi starodavne ruske arhitekture. Kasneje so se v številnih mestih Rusije in tudi v tujini pojavile zgradbe in celotna okrožja, zgrajena po teh modelih.

Veleblagovnica GUM in Zgodovinski muzej

Ta stil predstavlja nadgradnjo modernih stavb v stilu lesene arhitekture slovanskih mojstrov, ki je včasih precej groteskna. Za najbolj znane stavbe v "ruskem" stilu veljajo veleblagovnica GUM na Rdečem trgu, Jaroslavska in Kazanska železniška postaja in Zgodovinski muzej na Manežnem trgu. Poleg tega je v Moskvi ohranjenih nekaj edinstvenih vil, ki izgledajo naravnost čudovito!

1. Vila Lopatine, 1876

Vila Lopatine na ulici Bolšaja Nikitskaja po obnovi

Ta hiša, okrašena z barvitimi mozaiki, se nahaja v središču Moskve, na ulici Bolšaja Nikitskaja. Pred revolucijo je pripadala Anni Lopatini, ki se je ukvarjala z dobavo morskih sadežev v Moskvo. V tej hiši je bilo stanovanje lastnikov in stanovanja za najem, v pritličju pa skladišče in upravne pisarne podjetja.

Vila Lopatine na ulici Bolšaja Nikitskaja po obnovi

Njen arhitekt je bil Aleksander Kaminski, sin Pavla Tretjakova, ustanovitelja Tretjakovske galerije, prav tako zgrajene v "ruskem" stilu. Kaminski je fasado okrasil z ornamentom iz majhnih večbarvnih opek in keramike, ki spominja na križni šiv. Okna, ki se bočijo v loku, so izdelana v stilu bojarskih soban.

Toda tretje nadstropje je bilo pozidano šele v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je vila prešla v roke sovjetskega režima in se spremenila v stanovanjsko hišo. Danes je v tej stavbi brazilsko veleposlaništvo.

Vila Lopatine na ulici Bolšaja Nikitskaja po obnovi

2. Hiša Cvetkova, 1899-1901

Glavna fasada vile Cvetkova po obnovi, 2016

Ta majhna hiša na nabrežju Prečistenskaja je bila zgrajena po naročilu zbiratelja Ivana Cvetkova. Bil je predan ljubitelj ruske umetnosti in si je to vilo zamislil kot galerijo slik, arhitekturni projekt pa je zaupal slikarju Vasiliju Vasnecovu (avtorju slik "Trije Bogatirji" in "Aljonuška").

I.E.Cvetkov v notranjosti lastne hiše

Posledično se je hiša izkazala za pristno "rusko" tako od zunaj kot tudi od znotraj: kupolasta streha nad izklesanimi kamnitimi balkoni, barvite ploščice na okenskih okvirjih, sobe z masivnimi lestenci - "kadilnicami" in lesenimi klopmi s skrinjami. Okna so gledala na tovarno čokolade "Rdeči oktober" (ki se je takrat imenovala "Ejnem").

Leta 1909 je Cvetkov svojo hišo in obsežno zbirko slik (več kot 1800 platen in skulptur) podaril mestu, obdržal pa je pravico do bivanja in obnove galerije.

Po njegovi smrti avgusta 1917 se je stavba spremenila v umetniški muzej in nekaj časa bila celo podružnica Tretjakovske galerije, toda že v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila zbirka razdeljena med regionalne muzeje, v tej vili pa so vzpostavili stanovanja s skupnimi prostori. Med vojno je bil tukaj sedež polka Normandie-Niemen, danes pa je ta stavba namenjena za bivanje tujih diplomatov.

3. Hiša Percove, 1905-1907

Čudovita hiša "terem" na nabrežju Prečistenskaja je ena najbolj presenetljivih stavb v Moskvi. Zgradil jo je železniški inženir Pjotr Percov, ki je nepremičnino prijavil na svojo ženo Zinaido. Ideja o gradnji vile v "ruskem" stilu se je pojavila, ko je nekoč obiskal svojega prijatelja Ivana Cvetkova.

Poleg njega se je prodajalo zemljišče in Percov je tam zgradil stanovanjsko hišo. Ker je bil inženir tudi sam ljubitelj ruske umetnosti, je nameraval stanovanja v tej hiši oddajati umetnikom za majhno plačilo. Hišo je zasnoval arhitekt Sergej Maljutin (avtor matrjoške), ki je namerno izdelal okna različnih velikosti in z asimetrično fasado. V mansardah so bili ateljeji, hiša je imela dvigala in celo napeljano telefonsko linijo.

Notranjost hiše Percove

Stanovanje lastnikov je zasedalo štiri nadstropja v ločenem krilu in je bilo opremljeno v stilu ruske koče: v njem so se nahajale okrašene peči, izrezljano hrastovo pohištvo, okna z vitraži. V hiši so se dejansko začeli zbirati vsi umetniški bohemi Moskve, v kleti je deloval kabaret, mimoidoči pa so se dolgo zadrževali pri tem vili in preučevali vse podrobnosti fasade.

Po revoluciji je bila hiša seveda podržavljena in sem so se preselili predstavniki nove vlade, med katerimi je bil tudi Lev Trocki. Večina notranje opreme je izgubljena, zunanjost stavbe pa je popolnoma ohranjena. Od sedemdesetih let je vila pod upravo ruskega zunanjega ministrstva.

4. Hiša trgovca Igumnova, 1888-1895

Lastnik te vile na ulici Bolšaja Jakimanka Nikolaj Igumnov, lastnik rudnikov zlata, je zgradil hišo, ki je po obliki zelo podobna starim ruskim palačam. Za gradnjo je bilo porabljenih milijon rubljev - takrat je to predstavljalo ogromne denarje (ta kos zemlje v središču Moskve je stal približno 17 tisoč rubljev).

Rdeče opeke, iz katerih je zgrajena sama stavba, so prišle iz Nizozemske. Vsak element fasade - okna, vrata, balkoni - je okrašen z volumetričnim dekorjem. Mozaik, ki krasi dvorec, prikazuje čudovite ptice, rože in rastline. Streha stavbe je narejena v različnih oblikah.

Leta 1901 je industrialec odšel v Abhazijo in se ni več vrnil v Moskvo, po revoluciji pa je posestvo prostovoljno predal sovjetski vladi. Danes se v v njej nahaja rezidenca francoskega veleposlanika.

5. Ščukinova posest, 1893-1898

Ogromna hiša na ulici Malaja Gruzinskaja je pripadala trgovcu in filantropu Petru Ščukinu, zbiratelju staroruske umetnosti. Za svojo rastočo zbirko se je odločil zgraditi ločeno stavbo v trendovskem "ruskem" stilu. Osrednji prostor je postal "terem" s široko verando, okrašen z balkonom (ki je bil pomanjšana kopija balkona Romanovih na Varvarki) in večnivojskimi koničastimi strehami.

V njeni notranjosti so se obiskovalci znašli v obokanih dvoranah, poslikanih s cvetličnimi vzorci. Nekaj ​​let kasneje je bila poleg te stavbe zgrajena še ena, prav tako v psevdo-ruskem stilu, vendar prostornejša. Kasneje so ti dve hiši povezali s podzemnim prehodom.

Leta 1905 je Ščukin stavbo podaril Zgodovinskemu muzeju, vendar je do svoje smrti ostal kustos zbirke in celo sam vodil ekskurzije. V sovjetskih letih stavba ni izgubila svojega namena: tukaj so bili razstavljeni eksponati iz različnih mestnih muzejev. Danes se v njej nahaja Biološki muzej Timirjazeva.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke