Severni rečni terminal na bregu Himkinskega akumulacijskega jezera v Moskvi
N. Loginov/SputnikRečna križarjenja so bila organizirana od sovjetske Arktike pa do Črnega morja, vzdolž uralskih, sibirskih in daljnovzhodnih rek. Trajala so od nekaj dni pa do več tednov. V ta namen so povsod po državi uredili čudovite in sodobne rečne in pomorske terminale, ki so sami na sebi postali lokalne atrakcije.
Severni rečni terminal, ena od prvih zgradb, zgrajenih v stalinističnem imperialnem stilu, je bil glavna vstopna točka za popotnike, ki so se namenili do Črnega in Kaspijskega morja po rekah Don in Volga. Z razdalje terminal izgleda kot ogromna ladja s 27-metrskim jamborom, obkroža ga čudovit park s spomeniki v mornariškem slogu in lokali. Terminal obratuje še danes!
Križarjenja po reki Volgi so potekala skozi številna stara mesta, kot so Jaroslavelj, Kostroma, Nižni Novgorod, Kazan in Samara ter vse do Volgograda in Astrahana na jugu države. Potovanje iz Moskve v Volgograd je trajalo več kot teden dni, a popotniki se nikoli niso naveličali slikovitih prizorov ob reki in pogledov na mesta ob njej.
Če pogledate z vrha na terminal v Nižnem Novgorodu, boste opazili, da izgleda kot ladja. Zgrajen je bil leta 1964 na sotočju rek Oka in Volga. V sovjetskih časih je bil eden najbolj prometnih rečnih terminalov na poti in je vsak dan gostil na stotine turistov. Poleg križarjenja ste lahko odšli tudi na kratek izlet s čolnom do sosednjih mestnih četrti ob reki.
Tako kot v Moskvi je bil tudi rečni terminal v Tveru zgrajen v stalinističnem imperialnem stilu. Sovjetski arhitekti so ga zasnovali leta 1938 in umestili med zgradbe iz 19. stoletja. Zaradi svoje lege blizu mestnemu središču ni bil samo veliko vozlišče (sprejel je lahko do 500 potnikov naenkrat), ampak tudi priljubljena mestna atrakcija.
Uglič je najbližje pristanišče Moskvi (med mestoma je le slabih 260 km) in obenem najbolj obiskano mesto znamenitega Zlatega prstana. Skoraj vse ladje, ki se iz Moskve peljejo dol po Volgi, se ustavijo tukaj. To starodavno mesto, središče tradicionalne ruske arhitekture, vsako leto gosti več kot 1.000 ladij.
V Sibiriji je možno potovati po reki Jenisej. V sovjetskih časih je bilo na njej zgrajenih na ducate rečnih terminalov tako za večje kot manjše ladje. Eno od največjih vozlišč je bilo v sibirskem mestu Krasnojarsk, ki spominja na terminal v Moskvi. Leta 1958 je zgradba prejela srebrno medaljo na Svetovnem sejmu v Bruslju.
Edino mesto onkraj severnega tečajnika, domovina mamutov in severnega sija, je imelo tudi svoj rečni potniški terminal. Plovna sezona je bila sicer relativno kratka, a popotniki so lahko od tam obiskali Omsk, Surgut, Nižnevartovsk in druga velika sibirska mesta.
Znotraj terminalov niso bile samo blagajne in čakalnice, ampak so tudi lokali in trgovine. To je pogled iznad glavne restavracije terminala v sibirskem mestu Omsk. V dvorani so posadili celo palme.
Habarovsk je bil v sovjetskih časih osrednje vozlišče za rečne ladje, ki so plule po Daljnem vzhodu. Nudil je potovanja vzdolž reke Amur, poleg domačih turistov pa je gostil tudi številne tuje popotnike iz Japonske in Kitajske.
Kandidata za polet v vesolje Andrijan Nikolajev (levo) in Pavel Popovič s soprogo Marino pred rečnim terminalom v Sočiju (avgust, 1962).
Igor Snegirjev/SputnikČeprav to strogo gledano ni rečno pristanišče, kljub temu gosti rečne ladje, ki plujejo po bližnji istoimenski reki (Soči). Koničasti jambor terminala je najbolj prepoznavna znamenitost Sočija. Obisk te zgradbe je bil vključen v program vodenih ogledov tako za sovjetske kot tuje turiste. Terminal je bil zgrajen leta 1955 in je med dopustniki še danes priljubljen kraj za večerne sprehode.
Preberite še: Ti rečni tramvaji bi se lahko pojavili v Moskvi leta 2022 (FOTO)
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.