Omsk, skrivnostni dragulj Zahodne Sibirije

Dmitrij Feoktistov
Omsk je oaza na robu južne stepe Sibirije blizu ruske meje s Kazahstanom. Sedmo največje rusko mesto nima nobenih posebnih turističnih točk, a za neustrašnega popotnika obstajajo nenavadna presenečenja, ki lahko potovanje ali postanek na potovanju s transsibirsko železnico naredijo več kot nepozabno.

Omsk je bil ustanovljen leta 1716, ko je bila zgrajena lesena utrdba za kozaško enoto na območju, ki je ščitilo rusko mejo pred srednjeazijskimi nomadskimi vdori. V 1800-ih je služil različnim upravnim funkcijam in se je proslavil kot kraj izgnanstva in zaporov. Mesto je bilo popolnoma opustošeno, ko so ga v devetdesetih letih 20. stoletja izbrali za vozlišče transsibirske železnice. Številna mednarodna trgovska podjetja in tuji konzulati so se preselili sem, ostanke njihovih pisarn pa še danes lahko najdete v mestu.

Skrivnost Kolčakovega zlata

Omsk je leta 1918 postal sedež protiboljševiške bele garde, ki jo je vodil admiral Aleksander Kolčak. Konec leta 1918 je v mestu prišlo do upora, ki ga je sprožila levičarska frakcija (Socialistična revolucionarna partija ali SR), ki ji je sledilo 500 smrti upornikov v rokah kozakov in češkoslovaških vojakov. To je bil tudi glavni dejavnik prepričevanja SR-ovcev, da se pridružijo boljševikom. Na vogalu ulice Lenina in ulice Broza Tita stoji velik spomenik na vstajo iz sovjetskih časov.

Kolčaku je bil zaupan velik del carskih zlatih zalog, kljub temu pa jih je veliko izgubil. Menda je bilo izgubljenih 250 milijonov rubljev (približno 8 milijonov takrat). Legenda pravi, da so bili pokopani v bližini vasi Tajga, vendar številna izkopavanja niso pokazala nobenih odkritij. Območje še vedno privlači občasne iskalce sreče.

Sedež Kolčaka se nahaja na območju današnjega Omskega regionalnega arhiva na ulici Broza Tita 3. O tem, kako zelo so se spremenili časi, kaže mogočni kip Kolčaka, ki so ga leta 2012 odkrili za vogalom. Kip ščiti restavracijo Kolčak, štirinadstropni kulinarični kompleks z zrezki, irskim pubom, srednjeazijsko kavarno in italijansko restavracijo.

Dostojevski in car

Katedrala Marijinega vnebovzetja

Z 1,15 milijona prebivalcev Omsk prehiteva drugo največje mesto v regiji, Taro (28.000 prebivalcev). Reka Irtiš mesto deli na dva dela (vsi zanimivi kraji so na desnem bregu), zgodovinsko središče mesta pa izvira iz reke Om.

Večina tujcev je za Omsk slišala prek pisatelja Fjodorja Dostojevskega, ki je tukaj preživel štiri leta v ujetništvu (1849-1853). Večino svojega časa je preživel v Omsku v umazaniji in verigah ter ni imel ob sebi nobene druge knjige razen Biblije, vendar mu je ta pustila neizbrisen pečat v spominu in vplivala na njegovo prihodnjo literarno ustvarjanje.

Na vogalu Partizanske in Spartakovske ulice, kamor je nedvomno velikokrat zašel tudi Dostojevski, stoji kip pisatelja v verigah, ki v rokah drži Biblijo. Muzej, posvečen avtorjevemu življenju v Omsku, se nahaja v bližini ulice Dostojevskega 1. Po njem je poimenovana tudi lokalna univerza.

Ulica Tarskaja je ena najstarejših mestnih prometnic. Na njej se nahaja spomenik žrtvam stalinističnih represij in vrata Tara, prvotno zgrajena leta 1792 kot eden od štirih vhodov v utrdbo Omsk. V bližini stoji katedrala Marijinega vnebovzetja, ena največjih cerkva v Sibiriji. Bodoči car Nikolaj II. je položil njen temeljni kamen leta 1891, ko se je vračal v Sankt Peterburg po svojem potovanju na Vzhod.

V Omsku ste zmeraj le nekaj korakov od vasi, saj če se odpravite iz središča mesta proti severu, boste odkrili, da je večina hiš lesenih, ceste pa neasfaltirane. Na ulicah Bulatova in Rabinoviča pa si lahko ogledate dobro ohranjeni ansambel lesene arhitekture.

Kulturna dediščina Omska

Podzemna postaja v Omsku

Nedvomno je državna Puškinova knjižnica vredna ogleda s svojimi doprsnimi kipi ruskih literarnih osebnosti, ki krasijo sprednjo stran stavbe. Na vogalu pod velikim "M" se nahaja ena od številnih postaj nikoli dokončane podzemne železnice v Omsku. Gradnja se je začela leta 1992, vendar je od leta 2014 projekt v mirovanju zaradi težav s financiranjem.

Eden najbolj znanih sinov Omska je simbolistični slikar Mihail Vrubel (1856-1910). Vrubel je zanikal sodobne trende in se osredotočil na teme iz pravljic, demonov in versko tematiko, prav tako pa je oblikoval friz iz majolike za hotel Metropol v Moskvi. Muzej lepih umetnosti v Omsku nosi njegovo ime in vsebuje številna njegova dela.

Številni turisti so že naleteli na spomenik Stepaniča. Ta doprsni kip vodovodarja, ki se je dviguje iz kanalizacije, je bil zamisel nekdanjega župana Omska po potovanju na Slovaško v devetdesetih letih. Stepanič je postal eden od simbolov mesta.

Omsk je pravo hokejsko mesto z eno največjih ekip Avangard v KHL, ruski hokejski ligi, zibelka večkratnih ruskih prvakov. Če le utegnete, si oglejte kakšno tekmo v areni Omsk. V nasprotnem primeru je na letališču velik kiosk, kjer prodajajo vse v zvezi z lokalno ekipo.

Sibirski punk, jazz in klasika

Jegor Letov, vodja skupine Graždanskaja oborona

Čeprav Omsk ni ravno v glasbenem ospredju, pa vendar gosti glasbeno gledališče, zgrajeno tik po vojni. Stavba na ulici 10 Let Oktjabrja je v obliki ogromnega poševnega klavirja.

Tukaj je bila leta 1982 ustanovljena morda najbolj znana ruska punk skupina Graždanskaja oborona (Civilna obramba). Skupina je delovala vse do leta 2008, ko je pevec Jegor Letov umrl zaradi srčnega popuščanja v starosti 43 let. Letov je pokopan na pokopališču Staro-Vostočnoje. Na velikem pokopališču s tisoči grobov morajo oboževalci zaprositi za pomoč pri iskanju njegovega groba.

Eno najstarejših prizorišč za glasbo v živo v Omsku je Jazz Cafe Party Piano. Z jazzom in rockom v živo vsako noč v mesecu velja za legendarni klub po vsej Sibiriji. Raje vzemite taksi, saj ga je težko najti.

Omska ptica

V Rusiji je Omsk med mlajšo, tehnično podkovano generacijo znan predvsem zaradi "omske ptice", znane tudi kot Winged Doom. Izvor tistega, kar je postalo eden najpogostejših ruskih memov, izvira iz slike nemškega umetnika Heika Müllerja. Nekega dne leta 2009 je eden od uporabnikov interneta objavil to sliko z napisom "Dobrodošli v Omsku". Druge podobne verzije se glasijo: "Ne poskušajte zapustiti Omska" in "Omsk je bližje, kot si mislite." Tako kot mnogi priljubljeni memi na internetu se je tudi ta razširil in postal nekakšen neuradni simbol mesta.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke