Svetilnik Aniva je eden najbolj nedostopnih svetilnikov v Rusiji. Dolga leta je opozarjal ladje pred nevarno obalo skalnatega rta Aniva v Ohotskem morju. Danes je zapuščen, vendar ostaja zelo priljubljena turistična znamenitost.
Na ruskem Daljnem vzhodu, na največjem ruskem otoku Sahalin, stoji svetilnik neprimerljive lepote. Zapuščeni stolp ima dolgo zgodovino.
Preden so Rusi v zadnjih dneh druge svetovne vojne pregnali Japonce z otoka Sahalin, je slednjim uspelo postaviti svetilnik na enem od najbolj nedostopnih krajev otoka - na rtu Aniva.
Projekt je zasnoval japonski inženir Shinobu Miura. Gradnja se je začela leta 1937 in je trajala dve leti. Leta 1939 je bil na težko dostopnem skalnatem rtu Aniva postavljen svetilnik Aniva. Japonci so svetilnik poimenovali "Nakashiretoko" (中知床岬).
Svetilnik je bil nujen, saj so bile vode na tem koncu sveta precej smrtonosne za vsa plovila: podvodni tokovi, pogosta megla in skalnate plitvine bi lahko uničile vse ladje, ki so se približale rtu.
Legenda pravi, da so japonski gradbeniki, ko so končali projekt, japonskemu cesarju podarili pomanjšano kopijo svetilnika.
Svetilnik Aniva je sestavljen iz betonskega stolpa okrogle oblike in spodnjega prizidka. Stolp je visok 31 metrov in ima devet nadstropij. Prvotno je bilo prvo nadstropje zasnovano kot skladišče za opremo, drugo nadstropje pa kot prostor za radijske komunikacije.
Prostor od tretjega do petega nadstropja je bil rezerviran za bivalne prostore s pogradi, v katerih je lahko hkrati bivalo do 12 ljudi. Zgornja nadstropja svetilnika so bila uporabljena kot skladiščni prostori.
V zadnjem, zgornjem nadstropju, sta bila luč in rotacijski mehanizem, ki se je mehansko poganjal z 270-kilogramsko utežjo, ki je potekala skozi osrednji del stolpa.
Svetloba, ki jo je oddajal, je bila vidna do razdalje 19 navtičnih milj (35 kilometrov).
Leta 1990 je Rusija odpoklicala osebje s svetilnika in ga namesto tega preklopila na samodejni način delovanja. Svetilnik je bil opremljen z radioizotopskimi termoelektričnimi generatorji, ki so ga napajali do leta 2006. Danes pa je objekt neuporabljen in zapuščen.
"Svetilnik je za zdaj v zadovoljivem stanju. Še vedno je varen za obisk, vendar lahko kmalu postane nevaren, saj so nekateri deli začeli propadati. Čeprav je stolp narejen iz betona, so deli opeke, kovinska vrata in konstrukcije začeli močno rjaveti," pravi Dmitrij Kulikov, ki ponuja potovalne storitve na ruskem Daljnem vzhodu.
Kljub slabim razmeram znameniti svetilnik privablja množice obiskovalcev, ki se tja odpravijo zaradi dih jemajočih razgledov, slikovitih fotografij - in adrenalinskega doživetja.
Od najbližjega naselja je do svetilnika treba prevoziti 1,5 ure, nato pa je do rta Aniva potrebno še dve uri vožnje z ladjo. Nato se morajo obiskovalci s pomočjo vrvi povzpeti na skalo, da se približajo bazi svetilnika. Do tja ne vodi nobena druga enostavna pot. Vendar pa tiste, ki si upajo, čaka prava nagrada.
"Ko turisti pridejo tja prvič, ima svetilnik na njih vedno 'vau učinek'. Svetilnik je videti naravnost fantastično: trden, neomajen, stoji sredi morja in se dviga nad strmo pečino. Zdaj je popolnoma siv, a če ga dobro pogledate, lahko vidite, da je bil nekoč progasto obarvan. Vzbuja vtis popolne zapuščenosti. Na njem gnezdijo galebi," pravi Kulikov.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
