Na postaji Sortavala se oglasi bleščeči zvon: kmalu bo krenil hitri vlak Sortavala-Ruskeala. Vlak je moč opaziti že od daleč zaradi gostih oblakov pare. Je edini vlak v Rusiji, ki ga vsak dan poganja parna lokomotiva.
Avtentična oblačila ob slavnostni prvi vožnji Ruskeala Express
Kindastanley (CC BY-SA 4.0)To ni najhitrejši način za pot do kanjona (z avtomobilom je zagotovo hitreje), je pa zagotovo najbolj izviren: Ruskeala Express je retro vlak z madžarsko lokomotivo iz leta 1949 in notranjostjo v stilu "Nikolajevskega Expressa", hitrega vlaka carske Rusije, ki je vozil iz Sankt Peterburga v Moskvo.
Preproge na tleh, mehki zeleni kavči, sprevodniki v starinskih uniformah z zlatimi vezeninami - vse prispeva k pravemu vzdušju.
Po udarcu zvona se počasi odpravi in se eno uro vozi po severnem karelskem podeželju do vasi, v kateri je po popisu iz leta 2013 živelo le 659 ljudi. Vozi zelo počasi in v eni uri prevozi 30 km.
Majhna vasica Ruskeala v Kareliji, blizu meje s Finsko, bi se zlahka izgubila na zemljevidu, če ne bi bilo ene stvari: v Sankt Peterburgu, ki so ga v 18. stoletju gradili, je zelo primanjkovalo marmorja. Bogato plemstvo - in celo sama carica Katarina Velika - je gradilo palače, za katere je potrebovalo material. Takrat so se carski arhitekti spomnili na nahajališče Ruskeala. Lokalni marmor je bil odlične kakovosti in štirih barv - pepelnato sive, sivo-zelene, bele s sivimi in rjavimi črtami ter belo-sivo-modre.
Obstajala je še ena okoliščina. Kamnolom marmorja je tukaj obstajal že pred geološkimi raziskavami. Ko je Rusija zmagala v veliki severni vojni, je ponovno pridobila karelsko obalo Ladoge in kamnolom, ki so ga Švedi uporabljali že od konca 17. stoletja. Ko je kamnolom postal ruski, pa so na Ruskealo pozabili. Velika industrijska zgodovina majhne ruske vasi se je začela prav takrat, v času Katarine Velike.
Na bregove reke Ruskolke so prišli kamnoseški mojstri z Uralskega polotoka in začeli kopati marmor. Najprej so ga s sanmi prepeljali do pomola, nato pa z jadrnicami po Ladoškem jezeru do prestolnice. Samo v pol stoletja so iz kamnoloma odpeljali več kot 200 tisoč ton marmorja, s katerim so obložili katedralo svetega Izaka, pročelje Mihajlovskega gradu, Marmorno palačo, tla Kazanske katedrale, okenske police Ermitaža in druge stavbe ruske prestolnice, Gačine, Petergofa in Carskega Sela.
Proizvodnja se je zmanjšala v 19. stoletju, ko se je spremenila moda in so namesto marmorja vedno bolj uporabljali granit. Poleg tega je tudi sama vas večkrat zamenjala državo: po revoluciji se je kamnolom znašel v neodvisni Finski, nato je padel v roke Sovjetske zveze, leta 1941 pa so ga ponovno zavzeli Finci. Septembra 1944 je bil kamnolom dokončno predan Sovjetom.
V kamnolomu so do konca devetdesetih let 20. stoletja pridobivali apnenec in marmorni drobljenec, nato pa je bil kamnolom razglašen za neuporabnega. Vendar je kamnolom prešel pod državno zaščito in bil razglašen za kulturno dediščino kot rudarski spomenik.
Kanjon je že leta 1939 napolnila voda, rudniški rovi so se spremenili v čudovite jame, marmornate skale, obdane z gorami in čisto vodo, pa so postale zaklad Karelije, ki si ga prihajajo ogledovati obiskovalci iz vse države.
Industrijski park Ruskeala je nastal leta 2005. Uredili so območje in odprli rekreacijski center in turistični kompleks, najbolj zanimive kraje pa spremenili v zabaviščni park.
Obstaja podzemna pot dolga en kilometer. Večina predorov (vodoravno nagnjeni izkopi z dostopom na površje) je danes pod vodo, razen enega, ki je nad nivojem vode in ga je mogoče obiskati. V potopljenih labirintih rudnikov je organizirano potapljanje.
Ena najlepših točk je marmorni kanjon, ki je dolg 460 metrov in širok do 100 metrov. Voda je tako čista, da lahko vidite do globine 18 metrov.
Kanjon lahko raziskujete z obale (po celotnem obodu je speljana sprehajalna pot) ali pa najamete čoln in se zapeljete z njim. Za tiste, ki so bolj drzni, je na voljo žična drča (zipline) in bungee jumping, skok s 24-metrske pečine v kanjonu. Čez kanjon vodi vrvni most.
Park velja za celoletni, nekateri pa menijo, da je lep tudi v ostrem severnem mrazu. "Bili smo tam pozimi, v najhladnejši zimi, zunaj je bilo -26 °C. Vendar tudi to ni pokvarilo izkušnje. Podzemna Ruskeala je kraj, ki ga je treba obiskati pozimi. Pozimi je tam neverjetno lepo. Narava ustvarja svoje mojstrovine v podzemnem jezeru ledenih stalaktitov in stalagmitov," pravi Kirill iz Sankt Peterburga. Vendar se pozimi ne boste mogli dolgo sprehajati naokoli. V parku sta kavarna in trgovina s spominki, kjer se lahko pogrejete med čakanjem na Ruskeala Express.
Kako do tja: Z javnim prevozom se do Ruskeale najlažje pripeljete s hitrim vlakom Lastočka iz Sankt Peterburga, izstopite v Sortavali in prestopite na retro vlak, ki pelje naravnost do parka.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
