Barguzinski naravni rezervat
O. Galikajev/Barguzinski naravni rezervatSpoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Zaliv Sosnovka. Barguzinski naravni rezervat.
A. Agarkov/Barguzinski naravni rezervatBarguzinski naravni rezervat je prvi rezervat v Rusiji. Ustanovljen je bil 11. januarja 1917 v Burjatiji in vključuje severovzhodno obalo Bajkalskega jezera. Od leta 1986 je uvrščen na Unescov seznam biosfernih rezervatov. Zdaj 11. januarja v Rusiji na splošno praznujejo dan naravnih rezervatov in narodnih parkov.
Barguzinski naravni rezervat
S.Šitikov/Barguzinski naravni rezervatTa rezervat je bil ustanovljen za zaščito in obnovo populacije barguzinskega sobolja, ene najlepših (in zato za lovce dragocenih) vrst kun v državi. Prvotno se je imenoval "rezervat za barguzinskega sobolja".
Sobolj
A. Svatov/Barguzinski naravni rezervatStoletja je bilo krzno eden glavnih izvoznih proizvodov Ruskega imperija in barguzinski sobol je veljal za najdražjega med temi vrstami. Zime v Bajkalu so zelo mrzle, vendar suhe in sončne, zato je njihovo krzno izjemno gosto in trpežno. Posebnost barguzinskega sobolja je njegov "beli" puh in majhna velikost: odrasla žival je videti kot maček.
Zaradi tega je do začetka 20. stoletja nekoč številčni plenilec iz tajge praktično izginil. Takrat je bilo v teh gozdovih skupaj manj kot 40 soboljev, danes pa je njihovo število naraslo na 800-1200.
Sobolj
A. Svatov/Barguzinski naravni rezervatV vasi Davša na obali Bajkalskega jezera je urejen muzej z imenom "Dom sobolja". "Tu so ljudje gostje sobolja, in ne obratno," piše na stojnicah muzeja.
Čeprav se je populacija barguzinskega sobolja do tridesetih let 20. stoletja obnovila, je lov nanj še vedno prepovedan. Običajno se sobolje kot vse divje živali izogibajo ljudi. Toda v Barguzinskem naravnem rezervatu inšpektorji pogosto opazijo sobolje v kordonih: prihajajo v njihove hišice, jemljejo hrano in lahko celo zlezejo na roke. Presenetljivo je, da si sobolji v naravi delijo svoje ozemlje (največ 4 živali na 1 kvadratni kilometer), v kordonih pa je lahko več soboljev hkrati v bližini drug drugega, brez da bi prišlo do konflikta.
Terenska baza Davša. Naravoslovni muzej
B. Holhojev/Barguzinski naravni rezervat"Po eni strani se človek ne bi smel vmešavati v naravne procese, zato so bili ustanovljeni naravni rezervati, vendar sobolji do ljudi ne pridejo po naključju. Včasih se zgodi, da so v času lakote," piše fotograf divjih živali Artur Murzahanov.
Tako je leta 2012 pozimi v okolici Davše naenkrat živelo do 7 soboljev. Zaposleni v rezervatu pa so jih vse nahranili. Spomladi pa so se sobolji mirno vrnili na svoja območja.
Rjavi medved
B. Holhojev /Barguzinski naravni rezervatPoleg sobolja je v Barguzinskem naravnem rezervatu več kot 40 živalskih vrst, med katerimi so seveda los, najredkejši mošusni jelen s čekani, ki mu Rusi pravijo "kabarga", zajci in medvedi.
Mošusni jelen "kabarga"
Legion MediaV vodah Bajkala je tudi veliko omul, belih rib in ščuk. A česar ne boste videli, so plazilci. Le nekaj vrst žab in kuščarjev, čeprav je mogoče, da znanstveniki še niso preučili sveta "ichthyo" v rezervatu.
Barguzinski naravni rezervat
A. Agarkov/Barguzinski naravni rezervatBarguzinski naravni rezervat obsega približno 3 km bregov Bajkalskega jezera, najglobljega jezera na svetu. Poleg tega pa je tu še več kot 500 večjih in manjših jezer.
Reka Davšinka, Barguzinski naravni rezervat
V. Gorbatovski/Barguzinski naravni rezervatMed obiskovalci so najbolj priljubljena gorska jezera, ki se nahajajo v dolini reke Šumiliha. To je najjužnejša reka rezervata, ki je dolga le 12 km, vendar je v njeni strugi veliko "stopnic" in vej, ki tvorijo slapove in jezera. Številni med njimi so obdani z balvani in imajo nenavadne kamnite stopnice in oblike.
Zora v zalivu Sosnovka. Barguzinski naravni rezervat
S.Šitikov/Barguzinski naravni rezervatV mrzlem pogorju rezervata se nahajajo različni vroči izviri. Temperatura vode v njih je od 40 °C do 65 °C. Najbolj znan (in za turiste opremljen) termalni izvir se nahaja v ustju reke Davše. Voda vsebuje fluorid in silicijevo kislino, njena temperatura pa je 41-43 °C. V termalni hiši sta tudi dve kopeli. Seveda se v njem, kot v vsakem drugem termalnem izviru, ne morete dolgo zadrževati.
Oglejte si še to pravo naravno čudo v gorovju Altaj: Multinska jezera na Altaju!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.