Videti severne lepote Rusije so sanje številnih popotnikov. Brezmejna prostranstva, kjer se le občasno pojavijo nomadski pastirji jelenov s svojimi čredami, široke reke, ki jih pol leta ovija led, mesta, zgrajena na večnem ledu. Do večine teh krajev je mogoče priti le z letalom ali pozimi z avtomobilom, ko reke in močvirnata zemlja zamrznejo in se spremenijo v zimske ceste. Resna pomanjkljivost takega potovanja je minus 40 in manj za oknom ter pomanjkanje običajne cestne infrastrukture, kot so hoteli in bencinske črpalke. Seveda pa se ljudje vozijo po zimskih cestah. Tu so tovornjaki, medmestni potniški transport in navadni avtomobili. Vendar nihče ne vozi na dolge razdalje brez posebnega usposabljanja.
Kolegi popotniki Aleksej Žiruhin (Samara), Aleksander Jelikov (Tver), Dmitrij Gostinščikov (Čerepovec) in Natalija Šipovskaja (Moskva) so se odločili pokazati, da za Arktiko in Daljni sever ne potrebuješ milijonov rubljev in kul terenskih vozil.
Z zelenim 'Moskvičem' iz leta 1981, ki so ga kupili za 70.000 rubljev (približno 800 dolarjev), so se odpravili naravnost na sever. Vendar je bil 'Moskvič' pred potovanjem vsaj toplotno izoliran (s preprostimi preprogami).
Lahko rečemo, da sta bila dva od štirih navdušencev dobro pripravljena človeka na takšne pustolovščine.
Aleksej (39 let), podjetnik iz Samare, že dolgo piše bloge o potovanjih po Arktiki in se je tja večkrat odpravil z različnimi avtomobili.
Aleksander (45), rojen na severu v Novem Urengoju, poklicni avtomehanik in voznik težkega tovornjaka, je postal arktični vodnik in sodeloval na številnih ekstremnih odpravah. Dvakrat je potoval do najsevernejšega naselja v Rusiji, Dicksona (73°30′). Skupaj z Aleksejem pa sta s terenskim vozilom odpotovala do rta Čeljuskin, najsevernejše točke naše celine.
Natalija (58 let) je zdaj upokojena. Pred nekaj leti je premagala raka in se odločila, da je napočil čas za potovanja. Na družabnih omrežjih je našla Alekseja in postala del ekipe.
Najmlajši udeleženec je Dmitrij (26 let) in njegova ljubezen do severa se šele začenja.
Ekipa je prevozila vse zimske poti (zimnike) in videla moškatno govedo (ovcebike). Na pot so se podali 3. decembra z Rdečega trga. Najprej so prepotovali 1200 km po avtocesti Holmogori in prispeli do Arhangelska, enega glavnih mest ruskega severa in znanih krajev z leseno arhitekturo.
Tu so preživeli več dni, med katerimi so si ogledali muzej Malije Koreli, se sprehodili po nabrežju Severne Dvine in se z motornimi sanmi zapeljali po ledu Belega morja.
Nato so potovali proti vzhodu po severnih cestah. Zunaj je bilo že -35 stopinj, vendar se je avto zagnal! In potem se je začelo: Republika Komi, Permska regija, Novosibirska regija, Kemerovska regija, Irkutska regija in od tam po zimniku -zimski cesti do Jakutije - do mest Mirnij in Udačnij. Okvare so nastajale vsak dan.
"Odstranjevali smo hladilec, izvlekli polos. Različni deli so kar odpadli in smo jih namestili nazaj z vijaki, lepilnim trakom in žico," je povedal Aleksej Žiruhin.
Zimska cesta Ust-Kut-Mirnij, ena najtežjih v državi, vodi v Jakutijo, najhladnejšo rusko regijo. "Na 1100 km ni bilo nobene bencinske črpalke, le nekaj "piketov" (sezonskih lokalov). Kanistre z bencinom smo imeli celo pod nogami," je povedal Aleksej.
"V tako imenovanih "piketih" si lahko poleg kosila šel tudi v banjo (rusko savno), kar je bilo med vožnjo zelo koristno. Na poti smo srečali volkove, rosomake, severne jelene, losa in celo moškatno govedo. In seveda neverjeten severni sij. Medvedov pa nismo srečali, saj pozimi spijo."
Zimske ceste v Jakutiji povezujejo najbolj odmaknjena območja in se raztezajo na tisoče kilometrov. Popotniki so se odločili, da se bodo odpeljali do najsevernejše vasi na Daljnem vzhodu, Jurjung-Haj (72°48′), ki je po zimski cesti Anabar oddaljena še tisoč kilometrov. Na poti so se ustavili v vseh naseljih: Olenek, Žilinda, Saskalah. Tam je njihov zeleni 'Moskvič' povzročil pravo senzacijo. Takšne avtomobile na skrajnem severu namreč le redko vidiš!
"Želeli smo priti do najsevernejše točke Jakutije in Daljnega vzhoda, do rta Paksa, vendar smo to storili tokrat s terenskim vozilom 'Trekol, saj tam ni nobenih zimskih cest, le snežno bela nedotaknjena zemlja," so dejali popotniki.
To je že tretji avtomobilski reli na 'Moskviču' po skrajnem severu. Lani so pozimi in poleti obiskali Jamal: Salehard, Novi Urengoj, bivali pri nomadskih pastirjih severnih jelenov, si ogledali legendarno zapuščeno Transpolarno železnico in superglobok jašek.
"Naš glavni cilj je prikazati cenovno dostopen turizem. Po Rusiji in celo po Arktiki lahko potujete z najpreprostejšim avtomobilom. Ni vam treba varčevati za kul SUV in imeti na voljo milijonov rubljev. Mi smo to storili z 'Moskvičem' za 70.000 rubljev (na današnji dan je to približno 700 evrov - op. prev.)," pravi Aleksej.
"Vozili smo se z navigatorjem, ki smo ga prenesli vnaprej. Na zemljevidu so prikazane vse zimske ceste in na takšni poti se je težko izgubiti, saj je edina, ki pelje strogo proti severu".
Celotno potovanje je trajalo približno mesec in pol. Popotniki so se domov vrnili z letalom, 'Moskvič' pa so pustili v Mirnem. Načrtujejo, da se poleti vrnejo po njega in mu ter sebi pokažejo lepote Jakutije.
Preberite, kako so sovjetski in kanadski raziskovalci prepotovali iz Sovjetske zveze v Kanado na smučeh!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
