Deset neverjetnih lesenih cerkva na Ruskem severu (FOTOZGODBA)

Potovanja
ALEKSANDRA GUZEVA
Fotograf Aleksander Moisejev je več let raziskoval izginjajočo lepoto odmaknjenih severnih vasi. Rezultat njegovega dela je velika fotografska knjiga. Izbrali smo nekaj posnetkov lesene arhitekture te regije.

Nekoč se je sanktpeterburški fotograf Aleksander Moisejev odpravil na manjši izlet v Leningrajsko regijo in bil ves presunjen, ko je zagledal leseno cerkev, starejšo od samega Sankt Peterburga.

Od takrat že deset let potuje v odročne severne vasi. Morda so te starodavne lesene cerkve preživele vse velike preobrate 20. stoletja prav zaradi svoje lege v teh krajih. V knjigi "Izginjajoči sever: neizmišljene zgodbe iz življenja ruskega podeželja" (Eksmo, 2024) je Aleksander poskušal ujeti izginjajočo lepoto teh severnih vasi.

1. Cerkev sv. Nikolaja v vasi Soginici, Leningrajska regija (zgrajena leta 1696)

Ta cerkev na reki Važinki je od velikih mest oddaljena več sto kilometrov.

Zgrajena je bila leta 1696, v slogu, značilnem za ruski sever: "šotorasta" cerkev na osmerokotnem podstavku in prosto stoječ zvonik.

2. Kapela Petra in Pavla v Zaozerju, Leningrajska regija (druga polovica 18. stoletja)

Ta kraj je med ribiči slovel po dobrem ribolovu.

In prav tukaj so postavili kapelo v čast Petru (zavetniku ribičev) in Pavlu.

3. Cerkev sv. Jurija v vasi Juksoviči, Leningrajska regija (konec 15. stoletja)

Cerkev je bila sezidana v letih 1493-1496. Velja pa za najstarejšo cerkev v Rusiji, ki stoji na svojem prvotnem mestu. (Druge so bile prestavljene v muzeje lesene arhitekture). Preživela je okupacijo finskih enot v letih 1941-1944.

4. Cerkev Dmitrija Solunskega v Ščelejkih, Leningrajska regija (1786)

V štiridesetih letih 20. stoletja se je severno in zahodno od Oneškega jezera nahajalo več kot 200 cerkva in kapel. Do danes se jih je ohranilo le okoli 30. Veliko jih izginja zaradi požarov.

Dmitrijevska cerkev s konca 18. stoletja v vasi Ščelejki je eden od takšnih srečnih primerov. Pred kratkim je bila v celoti obnovljena.

5. Gimorecki pogost, Leningrajska regija (17. stoletje)

Na obalah Oneškega jezera se nahaja cela vrsta čudovitih starodavnih cerkva. Najbolj znan je Kiški pogost na otoku Kiži. Obstaja pa tudi manj znan Gimorecki pogost. Njegova cerkev Marijinega rojstva je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja.

6. Cerkev Aleksandra Svirskega v Kosmozeru v Republiki Kareliji (18. stoletje)

Cerkev je bila zgrajena v 1770-ih z denarjem nekega peterburškega trgovca. Sprva je tukaj stal celoten kompleks, še ena cerkev in zvonik, vendar sta zgorela leta 1942. Kasneje so cerkev Aleksandra Svirskega uporabljali kot knjižnico in klub. V času perestrojke so jo obnovili, vendar v njej več ne izvajajo bogoslužja.

7. Kapela sv. Jurija Zmagovalca v vasi Ust-Jandoma v Republiki Kareliji (prva polovica 19. stoletja)

Po mnenju avtorja je to ena najlepših kapel na severu Oneškega jezera.

Stoji tik ob obali, zato lahko, če se povzpnete na zvonik, uživate v slikovitem razgledu na okoliško pokrajino.

8. Kapela sv. nadangela Mihaela v vasi Maselga v Republiki Kareliji (konec 18. stoletja)

Zdaj je ta vas zapuščena, cerkev pa stoji sredi gozda in goščave. Nekoč je tukaj vrelo življenje, potem pa so se številni prebivalci odselili in s seboj odnesli celo lesene hiše iz hlodov.

9. Cerkev sv. Nikolaja Čudodelnika v Vegoruksah, Republika Karelija (sredina 18. stoletja)

"Od Holmogorja do Kole je triintrideset cerkva sv. Nikole," so v starih časih govorili Pomori (prebivalci Ruskega severa, več o njih lahko preberite v našem prispevku). Na Severu je res veliko cerkva, posvečenih sv. Nikolaju. Slednji je v Rusiji najbolj priljubljen svetnik, zaščitnik popotnikov.

10. Cerkev sv. Petra in Pavla v Virmi v Republiki Kareliji (konec 17. stoletja)

Starodavna pomorska vas Virma se nahaja ob istoimenski reki v močvirnatih krajih nedaleč od obale Belega morja. Cerkev se je tukaj pojavila v tridesetih letih 16. stoletja, zgrajena pa je bila s pomočjo sredstev mogočnega Soloveckega samostana, ki se nahaja v bližini, na otokih v Belem morju. Sovjetske oblasti so podrle cerkveni zvonik, domačini pa so na srečo ohranili cerkev.