Naslovna slika je običajen prikaz Napoleonovih vojakov, ki se skozi "zastrašujočo rusko zimo" umikajo na zahod. Takšne slike so se znašle v praktično vseh zgodovinskih učbenikih. Obstaja pa množica dokazov, da si je Napoleon izmislil zgodbo o ekstremnem mrazu, ker je tako lažje upravičil svoj poraz.
Vsi smo se v šoli učili, da je ključno vlogo v porazu Napoleonove vojske igrala surova ruska zima, slike, na katerih se izmučeni Francozi vlečejo skozi ledena ruska polja, pa so postale del običajne ikonografije Domovinske vojne leta 1812. Vendar pa je general-poročnik Denis Davidov, eden od udeležencev vojne, leta 1835 napisal članek, v katerem je ovrgel vsakršno povezavo ruske zime z Napoleonovim porazom. Davidov je menil, da 1812 sploh ni bilo pravega mraza.
Za pravilnost njegovih besed obstaja veliko dokazov: med umikanjem Napoleonove vojske temperatura ni padla pod -10 stopinj, kar po ruskih merilih ne pomeni zime. Po temperaturnem seznamu iz poročila astronomskega observatorija v Vilni je najnižja izmerjena temperatura leta 1812 znašala le -9,2°С. Davidov je takrat pravilno pripomnil, da je bila "zima za Ruse samo zaveznica, ne pa njihova edina zaščita, kot se je menilo takrat."
Zakaj je Napoleon napadel Moskvo in ne takratno prestolnico Sankt Peterburg?
Po besedah Evgenija Mezenceva iz Ruske akademije znanosti je Napoleon že leta 1810 začel razmišljati o vojni z Rusijo. Že takrat je bila smer proti Moskvi zanj prioriteta, saj je bila Moskva gospodarski center, zato so razširili lažno informacijo o pohodu nad prestolnico. Francoski ambasador je "izblebetal", da Napoleon v primeru vojne načrtuje praznovanje svojega rojstnega dne 15. avgusta v Sankt Peterburgu. Isto informacijo je Napoleon razširil v krogu svoje garde, saj je vedel, da bo ruska obveščevalna služba izvedela za to. Zvijača je padla na plodna tla. Začeli so z evakuacijo vladnih ustanov v Karelijo in Povolžje. Celo spomenik Petru Velikemu, znameniti Bronasti jezdec, je bil pripravljen za demontažo.
Ko se je začela vojna, je smer proti Peterburgu pokrivala najmočnejša Prva zahodna vojska Michaela Andreasa Barclaya de Tolly. Šibkejša Druga zahodna vojska Pjotra Bagrationa se je nahajala južneje in pokrivala smer proti Moskvi. Vojski sta bili druga od druge oddaljeni 100 km in ravno skozi ta nezaščiten koridor je prikorakal Napoleon. Najbližji cilj je bilo mesto Vitebsk. Ruske vojake so takrat rešile zgolj hitre noge. V hitrem maršu so šli po poti naokrog in dnevno prehodili po 35 km, medtem ko so Francozi ubrali najkrajšo pot in prehodili 15-17 km dnevno. Bagrationovi korpusi so prišli do Vitebska le malo pred Francozi in zaprli pot do Moskve.
Preberite še: