Moskva je bila zgrajena zaradi konflikta med vladarjem in vazalom, strastna narava njenih prvih vladarjev pa je pripomogla k vzponu mesta.
Ustanovitev Moskve tradicionalno pripisujejo princu Juriju Dolgorukemu iz Suzdala, kot letnica ustanovitve pa je dolgo veljala 1147. Takrat je bila Moskva prvič omenjena v ruskih kronikah kot prostor srečanja princa Jurija z drugim vladarjem ene od številnih ruskih kneževin, ki so bile v tistem času stalno v medsebojnih konfliktih.
Zemlja in vasi, ki so se nahajale na mestu današnje Moskve, pa sprva niso pripadale princu. Te je imel v lasti bojar Kučka, zato se je območje imenovalo Kučkovo. Kučka je pri princu Juriju padel v nemilost, zato ga je ta obsodil na smrt in zaplenil vso njegovo lastnino.
Prinčevska strast
Po nekaterih pričevanjih, ki jih poznamo le iz zapisov znanega ruskega zgodovinarja iz 18. stoletja, Vasilija Tatiščeva, je v to zgodbo vpleteno tudi ljubezensko razmerje. Po besedah Tatiščeva je bila žena Kučke ljubica princa Jurija. Ko je princ odšel na vojaški pohod, je Kučka ostal doma in ženo zaprl, sam pa je nameraval pobegniti k prinčevim sovražnikom v Kijev. Princ je izvedel za ujetništvo svoje ljubice, pobesnel, se vrnil in usmrtil bojarja.
Otroci Kučke so bili poslani na dvor Jurijevega sina Andreja, slavnega staroruskega državnika, ki je nasledil svojega očeta. Otroci niso pozabili na usodo svojega očeta in so kasneje načrtovali Andrejev umor, da bi se maščevali.
Bojarjevo ime se je še dolgo časa povezovalo z Moskvo. Še do 15. stoletja je v središču Moskve obstajala četrt z imenom Kučkovo polje.
Majhna utrdba
Še pred temi dogodkije na mestu današnjega Kremlja princ Jurij zgradil leseno utrdbo. Utrdba ni bila velika, v premer je merila le okoli 500 metrov, namenjena pa je bila obrambi Suzdalske kneževine pred napadi sosedov z zahoda.
Območje, kjer je bila ustanovljena Moskva, se je nahajalo na križišču pomembnih trgovskih poti, kar je mestu omogočilo rast in vzpon.
Po navedbah arheologov je na območju Moskve nekaj naselbin obstajalo že okoli leta 1000 pr. n. št. Verjetno so pripadala ugrofinskim plemenom, te pa so v 9. stoletju n. št. zamenjali Slovani.
Moskva - dom medvedov
Nekateri raziskovalci pomen besede "Moskva" iščejo v ugrofinskih jezikih, splošno sprejeto pa je, da je bilo mesto poimenovano po istoimenski reki. Od kod pa je reka dobila svoje ime?
Po mnenju zgodovinarja Stefana Kuznecova je potrebno korenine imena "Moskva" iskati v ugrofinskih izrazih maska (medved) in ava (jez). Moskva je bila območje medvedjih samic, ki bi lahko bile totemske živali plemen, ki so tukaj živela.
Podporniki slovanskega in baltskega izvora besede se trudijo Moskvo povezati s starimi besedami, ki pomenijo "vlažen" in "močvirnat", zaradi pogojev, ki vladajo na tem območju. V Stari Rusiji so mnogi ime svoje prestolnice povezovali z Mešehom ali Mosoho, enim od vnukov legendarnega Noeta, s čimer so rusko zgodovino vpeli v širši svetovni kontekst.
Vzpon Moskve
V 200 letih od ustanovitve je Moskva prevzela vodilni položaj med ruskimi kneževinami v času mongolskega jarma. Zgodovinarji še vedno niso uspeli dojeti in razložiti tega silovitega vzpona. Glavni dejavnik običajno povezujejo z geografskim položajem. Mesto in kneževina sta se nahajala v samem središču ruskega ozemlja, drugi pa so jih varovali pred zunanjimi sovražniki. Svoje so prispevale tudi živahne trgovske poti.
Ne smemo pozabiti na še en razlog. Moskva je bila sprva majhna in nepomembna, njeni vladarji pa so se zavedali, da se lahko zanesejo le na lastno iniciativo in - če uporabimo sodobno terminologijo - podjetniški duh. Ravno to je postala gonilna sila vzpona Moskve.
Preberite tudi:
Bitka za Moskvo 1612: Kako je ruska država Poljakom onemogočila zavzetje mesta