Zgodovina katedrale je tesno povezana z Napoleonovo invazijo na Rusijo in rusko zmago nad sovražnikom. Njena gradnja ni bila nič manj dramatična, rezultat gradnje pa nič manj zmagoslaven.
Prva žrtev katedrale
Prva žrtev katedrale je bil njen stvaritelj, arhitekt Karl Magnus Vitberg. Rojen je bil v švedski družini v Sankt Peterburgu, nato pa se je moral odpovedati svojim koreninam, se krstiti in prejeti carjevo odobritev, da je lahko začel uresničevati svoj načrt za gradnjo.
Rusija po Napoleonu je doživela nesluteno renesanso patriotizma in duhovnosti, in tako je potrebovala simbol, ki bi odražal družbena čustva. Car Aleksander I. je zasnoval vizijo velikega spomenika, ki bi obeležil mrtve vojake ruske carske vojske in opominjal na veličino Rusije.
Rusko-švedski arhitekt Vitberg je bil edini, ki je lahko prebral carjeve misli. "Uganil si mojo željo. Želel sem, da to ne bi bil le kup kamenja, kot običajna stavba, ampak bi navdih izhajal iz neke religiozne ideje. Pregledal sem 20 projektov, med katerimi so bili nekateri zelo dobri, ampak še vedno običajni. Ti pa si kamne pripravil do tega, da spregovorijo," je car povedal Vitbergu leta 1815.
Aleksander I. je bil nad arhitektom tako navdušen, da ga je postavil za vodjo gradnje. Vitberg ni imel popolnoma nobenih izkušenj v gradnji in vodenju, zato je silovito protestiral, vendar brez uspeha. 13. septembra 1817 je Vitberg položil prvi kamen na Vrabčjih gričih (Vorobjovye gory), ki so bili prvotno izbrani za mesto gradnje arhitekturne mojstrovine in kjer se danes nahaja Moskovska državna univerza.
Kmalu pa je usoda Vitbergu obrnila hrbet: Aleksander I. je umrl 1825 in za novega carja so okronali Nikolaja I. Novi car je kmalu ukazal ustavitev gradnje, ki je bila za tiste čase nezaslišano draga in je zahtevala ogromno časa.
Posebna komisija, ki jo je sklical car, je razkrila veliko poneverb v samem procesu gradnje, zato so Vitberga obsodili na zaplembo lastnine in izgon brez pravice do državnega dela.
Katedrala je zlomila svojega stvaritelja, ki je bil po mnenju sodobnih zgodovinarjev nedolžen in žrtev spletk svojih podrejenih.
Uročeno ponovno rojstvo
Katedralo bi lahko pustili nedokončano, vendar je globoko vernega Nikolaja I. mučila zaobljuba svojega brata, pokojnega carja, da bo postavil simbol ponovno oživljene Rusije.
10. septembra 1839, 22 let po prvotni slovesnosti, je bil položen novi kamen na območju, kjer se katedrala Kristusa Odrešenika nahaja danes.
Njen novi arhitekt, Konstantin Ton, je izbral lokacijo, kjer se je takrat nahajal samostan, po lokalni legendi pa naj bi razočarana opatinja uročila gradbenike in novi katedrali napovedala nesrečo.
Izpolnjena prerokba
TASS
Prerokba je bila izpolnjena, ko so boljševiki prevzeli nadzor nad državo. Vladarji nove Rusije so želeli v nesmrtnost vkovati svojo post-revolucionarno veličastnost, zato so v imeli v mislih še bolj razkošen projekt – nesrečno Palačo Sovjetov.
Izbira lokacije gradnje ni puščala dvomov o načrtih nove vlade glede cerkve: Palača Sovjetov bi morala stati na lokaciji katedrale Kristusa Odrešenika, ki bi jo morali v ta namen porušiti.
5. decembra 1931 so z dvema močnima eksplozijama zrušili katedralo. Kljub močni odločnosti nove vlade, da cerkev odstranijo, pa so potrebovali skoraj eno leto, da so s tega mesta odstranili vse ruševine.
Da se je stvar še malo bolj zakomplicirala, je kmalu zatem izbruhnila druga svetovna vojna, ki je zaustavila načrtovano gradnjo Palače Sovjetov, velike komunistične vizije, ki se ni nikoli uresničila.
Šele 1989 se je državna politika do religije nekoliko otoplila in ljudje so se organizirali v podporo obnove katedrale. Čeprav je divja hiperinflacija v 90. letih nekoliko okrnila njihove načrte, pa so rekonstruirano katedralo končno odprli 31. decembra 1999.
Aleksander Konkov / TASS
Po stoletjih vzponov in padcev katedrala danes ponosno gleda na reko Moskvo in sprejema obiskovalce ne glede na njihova verska prepričanja.
Preberite še:
Pred 70 leti so v Moskvi začeli gradnjo 7 stalinističnih nebotičnikov
Moskva praznuje 870 let: Kako se je Tretji Rim spreminjal skozi stoletja
Katedrala sv. Izaka, arhitekturna mojstrovina Sankt Peterburga