Kubanska kriza: Kako je sovjetski oficir preprečil jedrsko vojno

Vasilij Arhipov, človek, ki je preprečil jedrsko vojno.

Vasilij Arhipov, človek, ki je preprečil jedrsko vojno.

Arhivska fotografija
Svet je bil 27. oktobra 1962 na robu spopada med dvema jedrskima velesilama. Ameriška mornarica je z jedrskimi torpedi sledila sovjetskim podmornicam blizu obale Kube. Le prisebnost oficirja Vasilija Arhipova je rešila svet.

Že od samega začetka je kubanska kriza leta 1962 napovedovala katastrofo svetovnih razsežnosti. ZDA so zahtevale odstranitev sovjetskih jedrskih izstrelkov s Kube, medtem ko je Moskva vztrajala, naj Washington najprej odstrani izstrelke iz Turčije.

Predsednik John F. Kennedy je naročil ameriški mornarici, naj blokira Kubo, sovjetski voditelj Nikita Hruščov pa je v odgovor v kubanske vode poslal 4 dizelske podmornice, vsaka je bila opremljena z jedrskimi torpedi. 27. oktobra je bila katastrofa že zelo blizu: Sovjeti, ki so imeli na otoku svojo bazo, so sestrelili ameriško vohunsko letalo U-2 in ubili pilota. Vojna je bila le še korak stran.

Napetost brez primere

Situacija se je še bolj zaostrila. Blizu kubanske obale je 11 ameriških rušilcev in letalonosilk obkrožilo eno od sovjetskih podmornic, B-59. Američani niso vedeli, da je bila ta oborožena z jedrskim orožjem in nanjo so začeli spuščati globinske bombe, da bi jo prisilili k dvigu na površje. Oficirji so se morali odločiti: umik ali boj.

Sovjetska podmornica B-59 v Karibskem morju blizu Kube.

Kapitan podmornice Valentin Savicki je poskušal vzpostaviti zvezo z Moskvo, vendar so bile vse linije zasedene. Globinske bombe so se vedno bolj približevale. "Zdelo se je, kot da sediš v železnem sodu, po katerem nekdo udarja z macolo," se je kasneje spominjal Vadim Orlov, ki je na B-59 opravljal funkcijo obveščevalnega oficirja.

Podmornici je zmanjkovalo energije in zraka. Za polnjenje bi se morala dvigniti na površje, vendar posadka ni vedela, ali bodo ameriške ladje v tem primeru napadle ali ne. Morda pa se je tretja svetovna vojna že začela?

Arhipov vstopi v dogajanje

Trije oficirji so se morali odločiti: dvig na površje ali izstrelitev torpedov, vključno z jedrskim. Po besedah Orlova je bil kapitan Savicki pripravljen udariti nazaj, prav tako tudi politični oficir.

Orlov je poročal, da je bil nervozni Savicki prepričan, da se je vojna že začela. "Uničili jih bomo! Ne bomo osramotili svoje mornarice!" je kričal. Tretji oficir, Vasilij Arhipov, ki je poveljeval celotni flotilji, pa je prepričal svoje kolege, da je izstrelitev jedrskega torpeda preveč nevarna odločitev.

B-59 se je dvignila na površje in od ameriških ladij zahtevala prekinitev provokacij. Skupaj s še tremi podmornicami so bili prisiljeni zapustiti kubanske vode in se vrniti v ZSSR. Glavno pa je bilo to, da se je posadka izognila neposrednemu spopadu. Naslednjega dne, 28. oktobra 1962, sta Hruščov in Kennedy dosegla soglasje. Kubanska kriza je bila končana.

Preživeli s K-19

Eden od razlogov, zakaj je Savicki poslušal Arhipova, je bila njegova funkcija poveljnika flotilje, zaradi katere kapitan ni smel sam sprejeti odločitve o napadu. Poleg tega je imel avtoriteto tudi zaradi izjemne epizode, ki mu je prinesla slavo med podmorničarji, se je zgodila eno leto pred kubansko krizo.

Arhipov v uniformi viceadmirala.

Leta 1961 je Arhipov služil na K-19, neslavni jedrski podmornici, ki je bila med sovjetskimi oficirji znana po nesrečah in okvarah, imela je celo vzdevek "Hirošima". Julija leta 1961 je K-19 izvajala vaje v severnem Atlantiku, ko se je pokvaril reaktor in se nehal ohlajati.

Raven radioaktivnega sevanja se je nevarno dvignila, mnoge člane posadke je zajela panika in želeli so se upreti. Arhipov, kapitan K-19 in eden od redkih, ki so ostali mirni, je ohranil red in pomagal organizirati evakuacijo. Enako stopnjo prisebnosti je pokazal leto kasneje ob kubanski obali.

Neznani junak

Arhipov za svoja dejanja uradno ni prejel nobene pohvale. Celotna zgodba je ostala tajna. Nadaljeval je s svojo mornariško službo in leta 1981 dosegel čin viceadmirala. Po upokojitvi je mirno živel s svojo družino v Moskovski regiji.

Leta 2002 je oficir Vadim Orlov med konferenco ob 40. obletnici kubanske krize razkril podrobnosti o dogajanju in pokazal, kako blizu jedrskega holokavsta se je znašel svet in kakšno vlogo je pri tem odigral Arhipov.

Na Thomasa Blantona, direktorja ameriškega arhiva nacionalne varnosti, je razkritje naredilo globok vtis: "Nauk te zgodbe je, da je moški po imenu Vasilij Arhipov rešil svet." Udeleženci konference so se s tem strinjali, vendar nihče ni nikoli slišal stališča Arhipova. Umrl je namreč 4 leta prej, leta 1998.

Jedrski spopad med velesilama je pozneje preprečila tudi treznost nekega drugega sovjetskega oficirja. Preberite prispevek "Če bi šli do konca, Amerika sedaj ne bi več obstajala"

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke