Misteriji, ki mečejo senco na vladavino Petra Velikega

Bronasti jezdec. Kip Petra I. v Sankt Peterburgu.

Bronasti jezdec. Kip Petra I. v Sankt Peterburgu.

Wikipedia.org / Kora27
Peter I. je bil eden od največjih reformatorjev v ruski zgodovini. Čeprav so njegovo vladavino podrobno preučevale cele generacije zgodovinarjev v Rusiji in drugod, pa še zmeraj obstajajo legende, ki burijo domišljijo.

Ali je bil sploh pravi car?

Rusija je bila periferna evropska država vse dokler ni prišel na oblast Peter I. Proti koncu njegove vladavine (samo četrt stoletja kasneje) je postala močan imperij. Peter je ustvaril moderno profesionalno vojsko, pospešil razvoj industrije in zagotovil strateško izjemno pomemben izhod na Baltsko morje.

Mladi Peter Veliki.

Tekom uveljavljanja reform se je car moral spopasti z večstoletno tradicijo in rituali političnega in javnega življenja v Rusiji. Stare modele je radikalno zavrnil v korist novih, evropskih, zato ni naključno, da so ljudje ob takih impulzivnih spremembah v kratkem času doživljali šok in jih poskušali pojasniti na različne načine, tudi z najbolj nenavadnimi predpostavkami.

Zaradi svoje naklonjenosti tujcem in hitremu sprejemanju njihove prakse so se širile govorice, da Peter sploh ni Rus, in da ni zakoniti car. Namesto pravega Petra se omenja »Nemca« (kakor so takrat na splošno imenovali tujce v Rusiji).

Obstajata dve predpostavki o tem, kako bi se to lahko zgodilo. Najprej naj bi lažnega Petra podtaknili že ob rojstvu. Legenda pravi, da je njegova mati rodila deklico, vendar je oče želel sina. Zaradi tega naj bi vzela sina nekega starega poveljnika, ki je služil na carskem dvoru.

Po neki drugi legendi naj bi Peter izginil tekom nenavadno dolgotrajnega obiska v Evropi v letih 1697 in 1698. V tem času je bival v mnogih evropskih državah, po povratku pa je začel uvajati svoje modernizacijske reforme in evropeizacijo. Posamezniki so menili, da je »pravi Peter« nekje v ujetništvu, bodisi v Riški trdnjavi bodisi nekje v Nemčiji.

Mnogi sodobniki v Rusiji so verjeli, da je bil car »podtaknjen«, sploh tisti, ki niso sprejemali cerkvene reforme predhodnih oblasti, zaradi česar so bili za časa Petra surovo preganjani. Ti so ga smatrali za »antikrista«. Profesionalni zgodovinarji na drugi strani ne dvomijo v avtentičnost Petra I., niti pred niti po njegovem bivanju v tujini. 

Strašno odkritje

Koncem 18. stoletja, nekaj desetletij po Petrovi smrti, se je predsednica Ruske akademije kneginja Jekaterina Daškova vznemirila zaradi količine alkohola, ki so ga redno uporabljali na Akademiji. Odločila se je, da poizve, ali kdo morda skrivoma ta alkohol konzumira. Legenda pravi, da je odgovor sodelavcev Daškovo šokiral. Povedali so ji namreč, da se alkohol uporablja strogo v znanstvene namene, zatem pa so ji pokazali dva kozarca s človeškima glavama v alkoholu.

Mary Hamilton pred izvršitvijo kazni.

Ti glavi sta pripadali bivšima dvorjanoma Petra I. in njegove žene Katarine. Ena je bila glava Mary Hamilton, Škotinje, katere prednik se je preselil v Rusijo v sredini 16. stoletja. Bila je Katarinina dvorna dama in ena od Petrovih ljubic. Ubita naj bi bila po njegovem ukazu zaradi splava in detomora. Verjeli so, da je otrok, ki ga je ubila, bil Petrov, čeprav je bila v času preiskave in izreka sodbe v intimnih odnosih s Petrovim pomočnikom.

Druga glava naj bi pripadala Willemu Monsu, Petrovemu tajniku in caričinem ljubimcu. Peter se je zelo razjezil, ko je ugotovil, da ga Katarina vara, četudi je sam imel nekaj ljubic poleg že omenjene Mary Hamilton. Mons je bil obtožen kraje in kmalu zatem ubit. Pravijo, da naj bi car ukazal Monsovo glavo hraniti v caričini spalnici. 

Petrova smrt in zadnja želja

S carjevo smrtjo je povezanih ravno toliko mitov, kot z njegovim rojstvom. Temu je doprineslo dejstvo, da je bila Petrova žena Katarina neposredno pred njegovo smrtjo v njegovi nemilosti zaradi zveze s Monsom. To je za njo predstavljalo potencialno nevarnost.

Peter Veliki na smrtni postelji

V tem času je bila zamajana tudi pozicija Aleksandra Menšikova, najvplivnejšega človeka na dvoru poleg samega carja. Govorilo se je, da sta Menšikov in Katarina želela »spodbuditi« carjevo rano smrt. Zgodovinar Jevgenij Anisimov trdi, da je Petrovo smrt leta 1725 moč povezati s kroničnimi spolno prenosljivimi boleznimi.

Govoric, povezanih s carjevo zadnjo željo je prav tako mnogo. Ena legenda pravi, da je car na smrtni postelji prosil, da mu dajo pisalo in papir, na katerega je napisal »Vse prepuščam...« vendar je umrl preden je zaključil stavek.

Po smrti je bilo vse predano Katarini, vendar govorice o poslednji carjevi želji niso potihnile. Manj kot sto let kasneje, leta 1812, se je v Franciji v času Napoleonovih vojn pojavil dokument pod nazivom »Želja Petra Velikega«, ki vsebuje namero, po kateri naj bi Rusija osvojila celo Evropo. Zgodovinarji so hitro ugotovili, da je ta »želja« bila čista izmišljotina.

Kljub temu je bil ta lažni dokument uporabljen za diskreditacijo Rusije v posameznih evropskih državah 19. stoletja. Samo nekaj je znano: prava želja Petra I. je bila, da Rusija postane moderna država in s tem pomemben faktor v evropski politiki.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke