Koliko ruske krvi se je pretakalo po žilah ruskih carjev?

Bi bil lahko kdo še bolj ruski od članov dinastije Romanovih? Pripravite se na šokantna dejstva o družini, ki je stoletja vladala Rusiji.

Vzemimo za začetek to fotografijo. Poskusite ugotoviti, kateri od moških na njej je ruski knez, kateri pa bodoči kralj Velike Britanije.

Kolikor vemo, Niki, kot so v otroštvu klicali Nikolaja II., ni imel prečke kot njegov bratranec George V. Njuni materi sta bili sestri, danski princesi Dagmar (Nikolajeva mati) in Aleksandra, hčerki danskega kralja Christiana IX. Sodeč po tem, kako sta si bila podobna skozi celo življenje, sta se vrgla po materah.

Sedaj se postavlja vprašanje. Ali to pomeni, da je bil Nikolaj II. na pol Danec? Če vprašate, ali je bil napol Rus, je odgovor - ne. Rus po dedku? Nepravilno. Potem boste rekli, da je bila zagotovo njegova prababica Rusinja. Na žalost tudi to ne drži. Pravilen odgovor je naslednji: zadnji ruski car je imel manj kot 1% ruske krvi. Bodimo še natančnejši: 0,7%. In to ni šala. Poglejmo, kako je do tega prišlo.

Za vse je kriv Peter Veliki

Ustanovitelj dinastije Romanovih je bil Mihail Fjodorovič, ki so ga za carja izvolili leta 1613. Njegov oče je bil bojar iz dobro znane ruske družine, njegova mati pa je izhajala iz pomembne družine Šestovih. Po žilah Mihaila se je pretakala tudi kri izumrle dinastije Rjurikovičev, zato lahko rečemo, da je bil 100% Rus.

Z vidika krvi se naslednjih 112 let ni nič spremenilo. Mihaila so nasledili štirje povsem ruski carji in ena regentinja, Sofija Aleksejevna. Vladarji so se poročali z ženskami iz vplivnih ruskih plemiških družin, kot so npr. Strešnjovi, Miloslavski, Nariškini. Vse to so zelo "ruski" priimki. Peti Romanov na prestolu je bil Peter I. Veliki.

Ne glede na to, kako "velik" je bil Peter, lahko brez težav rečemo, da se je ravno v času njegove oblasti delež "ruskosti" Romanovih začel zmanjševati. Peter je imel zelo zapleten očetovski odnos s svojim sinom edincem in najverjetnejšim naslednikom Aleksejem, ki je bil na koncu obsojen na smrtno kazen zaradi sodelovanja v zaroti proti carju in lastnemu očetu.

Po Petrovi smrti so ruski prestol prvič zasedli ljudje, ki po rodu niso bili Rusi. Druga žena Petra je bila rojena kot Marta Skavronska v siromašni družini, verjetno na ozemlju takratne Švedske.

Katarina I.

Neznani umetnik/Ermitaž/wikipedija

O čudežni preobrazbi perice Marte v carico Katarino I. lahko več izveste v našem starejšem prispevku (sledite povezavi na imenu), tukaj bomo dodali le to, da je Katarina rodila dva sinova, ki sta umrla v zgodnjem otroštvu, vladala pa je le dve leti.

Zadnji vladar ruske krvi

Po Katarinini smrti je bilo odločeno, da bodo oblast predali v roke 10-letnemu sinu ubitega carjeviča Alekseja. Aleksej je še v času svojega življenja našel ženo v dinastiji Welf (tudi Gvelf ali Guelph). Iz te dinastije je izšlo veliko nemških in angleških monarhov v zadnjih 1000 letih.

Peter Veliki je na poroko svojega sina s Charloto Christino Sophio gledal kot na diplomatsko dejanje, pri čemer je bila njena starejša sestra že poročena s Karlom VI., vladarjem Svetega rimskega cesarstva. Zato je bil 10-letni imperator Peter II. Rus le po očetu. Njegovo življenje ni bilo dolgo, umrl je pri 14 letih.

Portret Pjotra II., delo neznanega umetnika ok. 1800.

Državni muzej Ermitaž

Preostanek 18. stoletja so državi vladale zgolj ženske. Po smrti otroškega carja je na prestol sedla Ana Ivanovna, hčerka Ivana V., četrtega carja v dinastiji. Anina mati je izhajala iz ruske plemiške družine Saltikovih, zato lahko rečemo, da je bila poslednja vladarica Rusije tako po očetu kot po mami. Ana Ivanovna ni imela otrok.

Po njeni dolgi vladavini je prišlo do poskusa nadaljevanja vladavine linije Ivana V., zato so za carja proglasili njegovega dvomesečnega vnuka Ivana VI. Vendar je stran, ki je podpirala otroka, izgubila boj za oblast.

Zvita Katarina II.

Naslednja na prestolu je bila Elizabeta, hči Petra Velikega in Katarine I., ki je bila neruskega porekla. Tudi ona ni imela potomcev, zato je za naslednika razglasila svojega nečaka.

Peter III. je bil Rus po svojem dedku, že omenjenem Petru Velikem. Njegov oče je bil vojvoda Schleswiga, Holsteina in Gottorpa, ki so danes del Danske in severne Nemčije. Potomci te družine so nosili vladarske krone na Švedskem, Danskem, Norveškem, v Grčiji in sedaj tudi v Rusiji.

Zato ne preseneča, da se je Peter III. poročil z dekletom iz nemške kraljevske dinastije Anhalt. Sofija in Peter se nista razumela že od vsega začetka zakona. Bila je pametnejša in premetena, bolj priljubljena na dvoru, soprogu je dovolila vladati le 186 dni, nato pa ga je prisilila k odstopu. Sama je bila razglašena za rusko carico Katarino II. Takrat je bila ruska oblast zadnjič v rokah nekoga, ki v sebi ni imel vsaj kapljice ruske krvi.

Katarino II. je nasledil sin Pavel. Če pomislimo, da je bil Peter III. Rus le po dedku, Katarina pa sploh ni bila Rusija, si lahko predstavljate, kakšen delež ruske krvi je tekel po Pavlovih žilah.

Natalija Nosova

Vsak naslednji ruski vladar se je poročil z nemško ali dansko princeso. Če je bil cilj takšnih porok zagotoviti mir med evropskimi monarhijami, moramo reči, da strategija ni bila uspešna, saj ni preprečila niti enega izbruha vojne.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.