Reži brado, da ti ne odrežem glave: Novosti, ki jih je prinesel Peter Veliki

Po svoji smrti leta 1725 je Peter I. dobil naziv »Veliki«. Bil je eden od najbolj energičnih in zagnanih ruskih vladarjev. Celotno življenje se je preizkušal v različnih obrteh in veščinah – preučeval je tehniko, arhitekturo in ladjedelništvo. Bil je vladar z železno roko.

Od leta 1697 do leta 1698 je Peter naskrivaj potoval po Evropi. Načrtoval je krepitev vezi s posameznimi državami in preučevanje evropskega načina življenja. Takoj, ko se je vrnil, je začel naglo spreminjati rusko kulturo, da bi moderniziral in reformiral obstoječi režim. Poglejmo, kaj je Peter pripeljal v Rusijo iz Amsterdama, z Dunaja in iz drugih ruskih mest.

1. Evropska nošnja

Peter I. v evropskih oblačilih. Muzej likovnih umetnosti Stavropol. Vir: Global Look Press

»Nimaš druge možnosti, da bi napravil prvi vtis,« si je verjetno mislil Peter, ko je gledal ruske plemiče (bojarje) z dolgimi bradami, oblečene v široke kaftane. Prav nič niso imeli skupnega s prefinjenimi, gladko obritimi evropskimi plemiči, ki so nosili izumetničene lasulje.

Peter se je tako enkrat za vselej odločil, da mora biti vsak plemič gladko pobrit in mora nositi evropsko obleko. Čeprav je bil navdušen nad zahodnimi manirami, pa je sam Peter bil in je tudi ostal pravi samodržec. Po zaslugi tega je sprožil reforme. Na sestankih in dvorskih plesih je osebno odsekal brade in rezal tradicionalna okorna oblačila. Bojarji so še od vstaje leta 1698 dobro pomnili, da njihov vladar zna odsekati tudi glave, zato so se hitro »poslovili« od brad in spremenili svoj izgled.

2. Sodoben koledar

Vse do leta 1700 so se Rusi ravnali po starem hebrejskem koledarju iz Biblije, ki je prišel v Rusijo preko Bizanca. Koledar se je začenjal z (domnevnim) nastankom sveta oziroma z leta 5508 pred našim štetjem. Po vrnitvi v domovino se je Peter začel zavedati, da nima smisla, da Rusi živijo v letu 7208, ko ima cela Evropa leto 1700.

Po vrnitvi v Rusijo je Peter 19. december 7208 razglasil za 1. januar 1700 in kot novo leto razglasil 1. januar, nič več 1. september. Staroobredci in drugi so že prej razglasili Petra za antikrista, po tej reformi pa so bili resno razjarjeni. Vendar odpor proti carjevi odločitvi ni bil mačji kašelj.

3. Tiskani časniki

Časopis Vedomosti, arhivska fotografija.

Za časa Petrove vladavine so 13. januarja 1703. leta objavili prvi časopis v Rusiji. Car je bil pod močnim vplivom holandske medijske industrije, ki se je takrat ravno razvijala. Prepričan je bil, da si tudi njegov narod zasluži izvedeti malo več o svetu okoli sebe. Prvi časopis se je imenoval Vedomosti in je imel dve do sedem strani. V bistvu je šlo za zbirko dejstev z različnih področij, brez naslovov in kakršnekoli smiselne strukture. V istem razdelku je lahko pisalo nekaj o žetvi v kraju bogu za hrbtom in o vojni v Evropi.

Toda ob izidu prve številke Vedomosti bralci niso imeli prevelikih zahtev. V bistvu niso imeli nikakršnih pričakovanj, saj je bila večina ruskega prebivalstva ob začetku 18. stoletja nepismenih. Ne moremo ravno reči, da je bil Peter Veliki prvi ruski medijski magnat.

4. Davčna reforma in prvi popis

Peter je zelo aktivno vodil notranje in zunanje zadeve. Končal je dolgotrajne vojne s Švedsko in Turčijo ter zgradil novo prestolnico – veličastni Sankt Peterburg. Zaradi vsega tega je država stalno potrebovala denar. Za rešitev problema se je Peter odločil za reformo fiskalnega sistema. Pred njegovo vladavino je vsako podeželsko gospodinjstvo plačalo določen znesek denarja in pogosto se je dogajalo, da se je več gospodinjstev združilo v en svet, s čimer so prevarali oblast. Po novi fiskalni reformi je moral vsak moški plačati 70 kopejk in ni bilo načina, da bi temu ubežal. Da bi izvedel približno število prebivalcev Rusije, je Peter izvedel prvi popis prebivalstva. Zgodovinarji sklepajo, da je leta 1715 v Rusiji živelo okoli 12 milijonov ljudi.

5. Koristne kulture

Kopija slike Zbiranje krompirja umetnika Arkadija Plastova, iz zbirke Ruskega muzeja. Vir: RIA Novosti

Danes širom Rusije ljudje pečejo krompir v sončničnem olju. Mnogi Rusi pa gotovo ne vedo, da je za to zaslužen ravno Peter Veliki, ki je sončnico pripeljal z Nizozemske. V 16. stoletju so takšne kulture prišle v Evropo iz Amerike. Car je predvidel, da bi jih lahko v Rusiji dobro izkoristili, a se je ljudstvo najprej upiralo.

Kmetje so se kmalu naučili uporabe sončnice, s krompirjem pa se niso znašli. Strogo jim je bilo ukazano uživanje gomoljev, toda nihče jim ni razložil, kako jih pripravijo za prehrano. Tako so namesto gomoljev poskušali uživati neužitne liste krompirja in mnogi so se pri tem zastrupili. Najprej so krompirju kmetje govorili »hudičeva jabolka«. Pozneje so se naučili uporabljati gomolje in konec 19. stoletja je krompir za Ruse postal »drugi kruh«.

Preberite tudi:

»Ne žri kot svinja« ali kako je Peter Veliki svoje dvorjane učil bontona

Miti o ruski zgodovini: Zahodni mit o Slovanu kot sužnju

Zgodovina Rusije je zgodovina vojn

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.