Divji vzhod: Kako Ruskemu imperiju ni uspelo pokoriti Čukčev

МАММ / МDF / russiainphoto.ru
Predstavljajte si vojaški spopad med svetovno silo iz 18. stoletja in skupino pastirjev severnih jelenov in ribičev,katerih orožje je bilo narejeno iz kosti. Na koga bi stavili? Ruski imperij si je skušal vojaško pokoriti Čukče – in izgubil.

Imperialna širitev

Med 17. in 18. stoletjem se je Rusija razširila na vzhod proti Tihemu oceanu. Ta ekspanzija je zaobjela mnoga staroselska ljudstva, ki so ruskim osvajalcem navadno prisegla zvestobo in pristala na poseben davek v obliki kožuhovine, imenovan jasak. V zameno so od Rusov dobili železno orodje, orožje in drugo uporabno opremo.

Pastirji in ribiči

Večina staroselcev je sicer pristala na nove pogoje, ne pa tudi vsi. Eni izmed teh so bili Čukči, ki so zavrnili jasak, kljub temu, da so premogli samo kamnito, leseno in koščeno orožje. Bili so skupina nomadskih plemen, ki je štela okoli 9.000 ljudi, večinoma pastirjev in ribičev. Na papirju torej niso predstavljali prevelike težave za dobro usposobljene vojake z naprednim orožjem.

Vztrajno ljudstvo

Rusija je Čukče najprej poskušala prepričati v plačilo jasaka, s tem ko je leta 1711 na njihovo ozemlje poslala odposlanca, ki pa je bil neuspešen. Niso se bili pripravljeni pogajati, saj so bili ponosno ljudstvo, ki je zadržalo svojo identiteto in tradicije. Sami sebi so pravili Luoravetlani, kar pomani »pravi ljudje«.

Z začetkom 18. stoletja je Ruski imperij imel v Čukotki že številne postojanke, med drugim trdnjavo Anadirsk (ki je ne gre zamešati s sodobnim mestom Anadir, ki leži 6.000 km od Moskve). A to ni bilo dovolj in Rusija je počasi izgubljala potrpljenje. Leta 1727 je carica Katarina začela splošno kampanjo za podreditev Daljnega vzhoda in tamkajšnjega upornega prebivalstva.

Prvi spopadi

Prvi ruski napad je bil velik uspeh: 450 Rusov in njihovih zaveznikov iz lokalnih plemen je pobilo okoli 800 čukotskih vojščakov, pri čemer sami niso utrpeli velikih izgub. Sulice in puščice enostavno niso bile konkurenca puškam in topovom.

To pa je bila zgolj prva bitka v dolgi vojni, ki je sledila, in katero je Rusija na koncu izgubila. Po tem ko so Čukči prvič utrpeli boleč poraz, so spremenili svojo strategijo. Z izogibanjem velikim spopadom in napadanjem ruskih vasi v majhnih skupinah se je izkazalo za zelo uspešno. Bojevali so se praktično na lastnem dvorišču.

Zastoj

Kljub vsem svojim bojnim izkušnjam in tehnološki premoči se Rusi enostavno niso mogli prilagoditi na boj s Čukči v divjini. Staroselci so izkoristili poznavanje terena in se hitro premikali naokoli. Nikoli niso počakali tako dolgo, da bi jim Rusi lahko uničili tabore.

Leta 1742 je carica Jelizaveta ukazala vojakom, da »eliminirajo vse ne-miroljubne Čukče.« Dmitrij Pavlutski, lokalni governer, ki je bil znan po svoji neizprosnosti in uspešnih bitkah s Čukči, je organiziral nekaj pohodov. To se zanj ni dobro končalo, saj je leta 1947 njegov regiment padel v zasedo, pri čemer je bil Pavlutski tudi ubit.

Stanovanjski bloki v Anadirju.

Raje trgovina, kot vojna

Leta 1764 se je ruski senat odločil končati vojno, ki je postala predraga in gospodarsko neopravičljiva. Trdnjavo Anadirsk so Rusi sami požgali in se umaknili na zahod, s čimer so se končali nasilni poskusi podreditve Čukčev.

Ekonomsko osvajanje je bilo  precej uspešnejše. Rusi so Čukčem kmalu začeli prodajati celo vrsto blaga, kar je pri slednjih zbudilo veliko navdušenje. Vojna je bila kmalu pozabljena in Čukči so postali zvesti  trgovski partnerji Ruskega imperija.

Na koncu je leta 1779 carica Katarina II. vse Čukče uradno razglasila za ruske državljane – česar  večina od njih verjetno niti ni izvedela, ampak so s statusom quo bili zadovoljni vsi.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: