Kako so leta 1917 obstreljevali moskovski Kremelj

Če je bila revolucija v Petrogradu 25. oktobra (po starem štetju) dokaj hitra in nekrvava, je bila slika v Moskvi precej drugačna. V večdnevnih spopadih je umrlo na stotine ljudi. Dogodki v Moskvi leta 1917 označujejo začetek državljanske vojne v Rusiji, kremeljska trdnjava v centru starega mesta pa je bila priča enim najhujših bojev.

Ko so novice o vstaji v Petrogradu (danes Sankt Peterburg) in padcu prehodne vlade dosegle Moskvo, so boljševiške enote dobile ukaz o zavzetju Kremlja. Revolucionarni regimenti so okupirali trdnjavo 26. oktobra, pri čemer so naleteli na zelo šibek odpor.

Medtem so se v mestu začele zbirali tudi reakcionarne sile. Njihove bojne enote so bile sestavljene v glavnem iz kadetov in študentov vojaških šol. Kadeti so izkoristili slabo komunikacijo med revolucionarnimi vojaki in njihovimi nadrejenimi, ter vdrli v Kremelj. Rečeno jim je namreč bilo, da so enote prehodne vlade porazile boljševike in zasedle celotno mesto.

Revolucionarji so predali orožje. Mnogi (ocene se gibljejo med 30 in 5.000) so bili nato s strani kadetov ustreljeni, medtem ko so preostale aretirali. 28. oktobra so Kremelj zasedle protirevolucionarne sile. Vendar revolucionarji niso izgubili volje in že naslednji dan so se vnovič vneli boji, v katerih je bila Moskva obstreljevana s topovi.

Enote zveste prehodni vladi so upale na okrepitve. V Moskvi so bili številčno precej šibkejši v primerjavi z revolucionarnimi silami, vendar potrebne pomoči niso bili deležni, saj so medtem poskusi odstavljenega premierja Aleksandra Kerenskega, da ponovno zavzame Petrograd propadli.

Obstreljevanje Kremlja, ki je trajalo več dni, je bilo še posebej intenzivno 2. novembra. Boljševiki so sovražnikom obljubili, da bodo sprostili izhod, v kolikor bodo predali orožje. Revolucionarji so držali besedo, kadeti pa so smeli varno zapustiti Kremelj.
Več cerkva v Moskvi je utrpelo precej škode. Poškodovan je bil tudi kremeljski zid s stolpi.

Ko je takratni nedavno imenovani minister za izobraževanje Anatolij Lunačarski izvedel za škodo, ki je bila storjena v samem središču Moskve, je odstopil, vendar je svojo odločitev po Leninovi intervenciji preklical.

Več cerkva v Moskvi je utrpelo precej škode. Poškodovan je bil tudi kremeljski zid s stolpi.

Tekom krvavih dogodkov je ruska pravoslavna cerkev pozvala obe strani, da končata prelivanje krvi, posledice spopadov pa je cerkev komentirala z naslednjimi besedami: »Ruski topovi so streljali na najsvetejši kraj v Rusiji – moskovski Kremelj.« Kasneje je cerkev tudi preučila nastalo škodo in o njej poročala v posebnem poročilu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.