Car-zvon: Neprekosljiva stvaritev ruskih mojstrov

Car zvonov v moskovskem Kremlju.

Car zvonov v moskovskem Kremlju.

Chromorange/Global Look Press
Car-zvon je največji zvon na svetu. Stoji v Kremlju zraven Car-topa in v bistvu nikoli ni zazvonil, pred kratkim pa so njegov zven dosegli s pomočjo računalniške simulacije.

Nekoč je bila v Rusiji zelo priljubljena šala o Car-topu iz katerega se nikdar ni pokadilo in Car-zvonu, ki nikdar ni zazvonil. Če so iz topa še morda kdaj streljali, potem zagotovo vemo, da se zvon nikoli ni oglasil. Njegova zgodovina je edinstvena in neponovljiva.

Car-zvon je bil narejen v 18. stoletju in še dandanes velja za največji zvon na svetu. Tehta skoraj 202 toni, v višino pa meri preko 6 metrov. Zvon bi lahko razbili na manjše kose, ki bi še zmeraj tehtali po 10 in več ton.

Še zmeraj ni dovolj velik

Carica Ana Ivanovna je leta 1730 ukazala izdelavo ogromnega zvona. V tistih časih je še veljala tradicija izdelovanja velikanskih zvonov, ki so bili potem postavljeni na ogled v centru Moskve. Caričino naročilo je bilo že tretje takšno po vrsti. Prvi zvon so izdelali v začetku 17. stoletju, vendar je bil uničen v požaru. Naslednji »carski« zvon je dal sredi istega stoletja izdelati car Aleksej I., vendar je končal na popolnoma enak način – v požaru leta 1701 se je zrušil in razbil. Njegove ostanke so nato uporabili za izdelavo današnjega Carja zvonov.

Car-zvon je precej večji od svojih predhodnih »verzij«. Prvi je tehtal med 17 in 35 t, za premik nihala pa je bilo potrebnih 24 ljudi. Drugi zvon je bil še težji – tehtal je 130 ton. Ani Ivanovni tudi to ni bilo dovolj, zato je naročila izdelavo še večjega. Mnogo večjega. Ruski monarhi so očitno uživali v presežkih.

Carski trg v Kremlju in Car zvonov na začetku 20. stoletja.

100 let v jami

Za izdelavo tega zvona so najprej angažirali tujega strokovnjaka. Posel je bil ponujen znanemu francoskemu mojstru, ki je pomislil, da gre za šalo, ko je videl o kakšnih razmerjih je govora. Na koncu sta delo dobila domača strokovnjaka - Ivan Motorin in njegov sin Mihail.

Za izdelavo zvona so nedaleč od Kremlja izkopali ogromno jamo globoko 10 m. Po letu in pol pripravljalnih del so zvon leta 1735 ukalupili in dokončali. Ivan Motorin je medtem umrl, tako da ga je dokončal njegov sin.

Kot oba predhodna zvona je bil tudi Car-zvon poškodovan v požaru. To se je zgodilo leta 1737, ko je bil še v kalupu. V požaru je zvon zdrsnil s podlage, pri čemer se je od njega odlomil velik kos.

Car zvonov tehta preko 200 ton, v višino pa meri več kot 6 metrov.

Po tem je zvon ostal v jami, kjer se je nahajal še naslednjih 100 let, saj ga nikakor niso mogli izvleči. V začetku 19. stoletja je car Aleksander I. ukazal, da se napravi stopnice do dna jame, da bi si obiskovalci mogli ogledati zvon. Car-zvon je bil lepo okrašen: vanj so bile vgravirane figure carice Ane in carja Alekseja. Šele leta 1830 se je znani francoski arhitekt Auguste Montferrand, ki je zgradil med drugim Katedralo Sv. Izaka v Sankt Peterburgu, domislil načina, kako izvleči zvon iz jame. Posel je uspešno opravil, zvon pa je bil postavljen na podstavek v Kremlju.

Zven Car-zvona

Najprej so špekulirali, da bi se odlomljen del zvona lahko pričvrstilo nazaj, da bi zvon lahko končno zazvonil. To idejo so nato ovrgli, saj je bilo ugotovljeno, da zven zaradi poškodbe ne bo tak, kot bi moral biti.

Skupina znanstvenikov iz ZDA pa je leta 2016 s pomočjo računalniške tehnike uspela zmodelirati zvok, kakršnega bi moral imeti Car-zvon. Ta zvok so dobili na podlagi podatkov o debelini, obliki in premikanju zvona, ter na podlagi podatkov o uporabljenih materialih iz katerih je bil zvon narejen. Zven Car-zvona so reproducirali v kampusu Kalifornijske univerze v Berkeleyu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke