Leta 1905 se je začela prva ruska delavska stavka poleg liberalnega opozicijskega gibanja, ki je doživelo svoj vzpon po rusko-japonski vojni, s katero se je javno mnenje obrnilo proti vladi. V enem tednu na začetku januarja je šlo v štrajk 120.000 delavcev.
9. januarja je 100.000 ljudi z ikonami in carjevimi portreti korakalo na Dvorni trg (dvorišče Zimskega dvorca). A so carjeve čete začele streljati na množico: ubitih je bilo 130 ljudi, več sto je bilo ranjenih. Ta dan se je zapisal v zgodovino pod imenom »Krvava nedelja«.
Po tem masakru je samo januarja protestiralo več kot 400.000 ljudi iz vseh družbenih razredov. Po celotni državi so se ustanavljali sindikati, tudi Ženski sindikat za enakost. Ruski car se je odzival trmasto in se je septembra moral soočiti s splošno stavko, do oktobra pa se je praktično zaustavilo celotno železniško omrežje. Na tej točki so svetovalci carju priporočali, da dovoli določene koncesije, saj so se bali, da bo drugače izgubil svojo oblast.
30. oktobra (17. po starem koledarju) je Nikolaj II. izdal oktobrski manifest, ki je zagotavljal civilne svoboščine in ustanovil parlament.