Peklenska bitka za Stalingrad skozi oči neposrednih udeležencev

Mineva 75 let od začetka sovjetske protiofenzive pri Stalingradu. Na začetku boja za nadzor nad mestom se je zdelo, da Sovjete čaka neizogiben poraz proti nacistom, a je Rdeča armada preobrnila potek bitke v svojo korist. Pri Russia Beyond smo zbrali nekaj osebnih pričevanj ljudi, ki so neposredno sodelovali v dogajanju.

Nemci so julija 1942 začeli ofenzivo proti mestu, ki je takrat nosilo ime po Stalinu (danes Volgograd). Padec Stalingrada bi Hitlerju odprl dostop do močno potrebne nafte s Kavkaza in Kaspijskega jezera, za ZSSR pa bi imel poraz katastrofalne posledice. Boj za mesto se je začel po uničujočem bombardiranju 23. avgusta in je potekal že dva meseca, nato pa se je začela protiofenziva Rdeče armade.

Bombardiranje Stalingrada

»Množično bombardiranje iz zraka. Mesto je bilo v dveh urah razrušeno. Dim, pomanjkanje zraka, soj ognja … Vse gori, celo opeke. Streljali smo sovražnikova letala, tudi kar s svojimi puškami. Tukaj je pekel, pravi pekel na Zemlji!« je v svojem dnevniku pisala Marina Krasnih, ki je bila pripadnica protizračnega topniškega regimenta.

»Hiše gorijo. Zgradbe, kulturni domovi, šole, inštituti, gledališča in različne pisarne se podirajo. Mesto se je spremenilo v živi pekel … Bombe še naprej padajo z neba, ki je povsem potemnelo zaradi dima. Osrednji del mesta je zajel nezamisljivo velik požar. Zaradi visokih temperatur je začel pihati nenavadno močan veter, ki je dal dodatno spodbudo požarom. Sedaj se zdi, da vse gori: nebo in ves prostor od enega horizonta do drugega,« je vodja partijske organizacije v Stalingradu Aleksej Čujanov opisoval, kaj je videl med bombardiranjem, ki je trajalo ure in ure.

Obstaja prepričanje, da je temperatura v središču mesta dosegla 1.000 °C. Do takrat je bilo to največje bombardiranje nemškega Luftwaffe v drugi svetovni vojni z več kot 2.000 poleti. Stalingrad je bil praktično zravnan z zemljo. Nihče ne ve, koliko prebivalcev je bilo ubitih, ocene se gibljejo med 40.000 in 90.000. Zgodovinarji pravijo, da so Nemci želeli ustvariti pogoje, v katerih bi bila obramba mesta nemogoča, ves industrijski potencial uničen, branitelji pa prestrašeni.

Zavezniki so nekaj podobnega ustvarili v Hamburgu, Dresdnu in Tokiu. S to razliko, da je Stalingrad zmogel nadaljevati svoj odpor.

Hiša Pavlova

»3. oktobra je sovražnik začel napadati našo zgradbo. Poskušal jo je zavzeti za vsako ceno, saj je bila ključna za nadzor nad reko Volgo. Vsak dan smo se morali zoperstaviti številnim silnim napadom. Dva meseca je v obrambi te stavbe sodelovalo 24 ljudi, a jih nikoli ni bilo naenkrat prisotnih več kot 15. Likvidirali pa smo veliko hitlerjevcev,« je preizkušnjo opisoval eden ob braniteljev, Ivan Afanasjev.

Heroj Sovjetske zveze Jakov Pavlov in porušena hiša, ki jo je branil

Eden od generalov, ki so poveljevali sovjetskim silam v Stalingradu, Vasilij Čukov, je pozneje v svojih spominih izpostavil, da so Nemci pri osvajanju Hiše Pavlova izgubili več mož kot pri zavzemanju Pariza.

»Mi, peščica borcev, smo bili zasuti z bombami fašističnih letal, napadali so nas sovražnikovi tanki, brezkompromisno so nas obstreljevali nemški topovi in možnarji. Streljanje iz brzostrelk in strojnic se ni ustavilo niti za minuto. Manjkalo nam je streliva, hrane, vode. Ni bilo zraka zaradi eksplozij izstrelkov,« se je kasneje spominjal poročnik Jakov Pavlov, po katerem je zgradba dobila ime.

Pravijo, da je bila Hiša Pavlova na zemljevidih poveljnika nemških sil v Stalingradu (feldmaršal Paulus) označena kot trdnjava. Pred vojno je bila to navadna štirinadstropna stanovanjska hiša, potem pa je postala simbol srditega odpora stalingrajskih rdečearmejcev.

»Stalingrad je pekel«

»Nisem jedel od včeraj. Samo kavo sem pil. Povsem sem obupan. Mojbog, koliko časa bo to še trajalo? Ranjeni vojaki so z nami. Ne moremo jih spraviti od tukaj. Obkoljeni smo. Stalingrad je pekel. Vremo meso mrtvih konjev. Ni soli. Veliko ljudi je dobilo grižo. Kako grozno je življenje! Kaj slabega sem storil v življenju, da sem bil tako kaznovan? Tukaj, v tej kleti, 30 ljudi tepta drug drugega. Stemni se ob 2. uri. Noč je dolga. Bo dan sploh kdaj prišel?« je 10. decembra v svojem dnevniku pisal neznani nemški poddesetnik. Verjetno avtor zapisa ni preživel. Zapiske so našli sovjetski vojaki konec decembra ali v začetku januarja.

Nemške čete niso pričakovale sovjetske ofenzive, ki se je začela 19. novembra. Rdeča armada je uspela obkoliti 6. nemško armado in zavezniške enote. Več kot 90.000 Nemcev je pristalo med zaporniki. Nemčija in njeni sateliti so izgubili do milijon vojakov. Bitka za Stalingrad je postala prelomnica v vojni proti nacistični Nemčiji.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke