Raketometi Katjuša in salve na 1. ukrajinski fronti
Timothy Miller/RIA NovostiLjudje so si izmislili že veliko teorij, kako je sovjetski raketomet BM-13 dobil rusko žensko ime Katjuša. Nekateri denimo trdijo, da je orožje ob streljanju celo zvenelo podobno melodiji znane sovjetske pesmi.
Ne glede na zgodbo o imenu je šlo za stroje, ki so sodelovali v vseh pomembnih sovjetskih vojaških operacijah na vzhodni fronti. Pojav Katjuše julija 1941 je bilo neprijetno presenečenje za nemško poveljstvo, saj so imeli njeni izstrelki velik psihološki učinek na vojaške enote. Val projektilov iz Katjuše je praktično vse požgal in pustil za seboj le opustošeno zemljo. Učinek je bil mogoč s pomočjo trotilskih blokov, ki so ustvarili na tisoče gorečih šrapnelov, ko so padli na tla.
Sistem je bil zelo učinkovit proti pehoti, a ne tako dober pri uničevanju nemških tankov in oklepnih vozil. Raketomet je imel visoko-eksplozivne bojne glave in ni imel nabojev, ki bi lahko prišle skozi tanke sloje oklepa. Prav tako je šlo za tip orožja, ki s projektili pokrije veliko območje naenkrat in ga ni mogoče uporabiti proti majhnim samotnim ciljem.
Kljub slabostim je BM-13 ali preprosto Katjuša postal eden od temeljnih orožarskih sistemov, ki je pomagal Sovjetski zvezi premagati zavojevalce in doseči zmago v najbolj krvavi vojni v zgodovini države.
Tank T-34 na Leninovi ulici v mestu Sevastopol, Sovjetska zveza, na dan osvoboditve
TASSPotek vojne je spremenil tudi pojav tega tanka. Postal je eden od najbolj množičnih v sovjetski zgodovini in doživel je še številne modifikacije, vključno z inštalacijo različnih tipov orožja, kot je 76-milimetrska.
V sebi je združeval tako veliko strelno moč, saj je prebil oklep takrat najboljših nemških tankov, kot tudi mobilnost in zaščito. Na vrhu tanka je bil 76,2 mm top, ki je s projektili prebil vse na poti. Tank je imel tudi ugoden naklon oklepa, kar je reševalo osebje pred protitankovskimi puškami in drugimi protitankovskimi projektili.
Ko se je T-34 pojavil na bojišču, ga je nemški general von Kleist označil za najboljši tank na svetu zaradi njegove mobilnosti. Čeprav so pozneje med vojno presegli njegove oklepne in oborožitvene lastnosti, pa so tanku vseeno pogosto pripisovali najbolj učinkovito in vplivno zasnovo v celotni vojni.
Tekom konflikta so proizvajalci orožja izdelali okoli 34.000 tankov T-34, kar ga uvršča tudi med najbolj množične na svetu.
Jurišno letalo Iljušin Il-2 nad Berlinom leta 1945
Mary Evans Picture Library/Global Look PressŠe eden od najbolj množičnih strojev sovjetske armade. Letalo je imelo več imen, kot sta tudi »Leteči tank« zaradi masivnega oklepa in »Grbavec« zaradi izgleda. Morda najbolj pa se ga je prijelo ime »Šturmovik«, kar pomeni jurišno letalo.
Čeprav letalo ni imelo najboljšega manevriranja na nebu, pa se je izkazalo za enega od najučinkovitejših, saj je bil uporaben tako v zračnih bojih proti nemškim letalom kot v bombnih napadih na kopenske ali pomorske cilje.
S samo enim tankom je lahko letalo preletelo do 700 kilometrov do svojega cilja in izstrelilo točo nabojev z dvema 23 mm puškama in 7,62 mm mitraljezoma. Lahko je tudi spustil do 600 kilogramov nevodenih bomb RS-82 in RS-132.
Ena od najzanimivejših lastnosti letala je sposobnost pristajanja na »trebuhu« brez šasije v primeru, če je bilo med letom močno zadeto. Za pilote pa je bilo takrat najtežje vprašanje, kako čimprej pobegniti iz letala, preden ogenj doseže rezervoar in ves Il-2 eksplodira.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.