Kako sta sovjetski podmornici izpolnili sanje Julesa Verna

Pixabay
Dvajset tisoč milj pod morjem in potovanje okoli sveta – to sta dosegli sovjetski podmornici daljnega leta 1966.

Rusko obrambno ministrstvo je spomnilo javnost na začetek skupnega potovanja okoli sveta dveh sovjetskih jedrskih podmornic. To je bilo prvo potovanje takšne vrste, zgodilo pa se je leta 1966. Podmornici K-133 in K-116 sta v 52 dneh obpluli zemeljsko kroglo brez vmesnih dvigov na površino. Prepotovali sta skoraj 20.000 morskih milj oz. 36.000 km, kar je blizu dolžine ekvatorja. Ta rekord je vse do danes ostal nedotaknjen.

"Naloga podmornic je bila, da preučita relief dna, možnost plovbe v oceanskih globinah na različnih geografskih širinah in vprašanje upravljanja podmornic na precejšnji oddaljenosti od baze," piše v uradnem sporočilu informacijske službe ruskega obrambnega ministrstva.

Skupini podmornic je poveljeval kontraadmiral Anatolij Sorokin, torpedni podmornici K-133 je poveljeval kapitan drugega razreda Lev Stoljarov, medtem ko je podmornico K-116 (oboroženo z manevrirnimi raketami) vodil kapitan drugega razreda Vjačeslav Vinogradov.

Iz zaliva Zapadnaja Lica sta podmornici izpluli v Barentsovo morje v noči med 1. in 2. februarjem 1966 ter krenili v smeri Atlantskega oceana. Njuna naloga je bila, da niti enkrat ne izplujeta na površino in da ju ameriške vojne ladje ne zaznajo. Za medsebojno zvezo sta posadki podmornic uporabljali zelo visoke frekvence in sonarje.


Najtežji del poti je predstavljal Drakov preliv (med najjužnejšo točko Južne Amerike in Antarktiko), ki povezuje Atlantski in Tihi ocean in kjer je mnogo ledu. S takratno tehnologijo ni bilo mogoče odkriti nekaterih plavajočih ledenih kosov, zato sta na tem delu podmornici s pomočjo radijskih signalov pomagali raziskovalni ladji Gavril Saričev in tankerju Dunaj. Istočasno je nad Drakovim prelivom besnelo neurje, ki sta ga občutili tudi podmornici. Na globini 100 m sta se zibali, kot bi bili na površini razburkanega morja.

Tekom plovbe je bilo več izrednih situacij, ki pa so jih sovjetski podmorničarji uspeli samostojno rešiti brez dviga na površino. V jutranjih urah, 26. marca 1966, sta podmornici v tehnično brezhibnem stanju prispeli na Kamčatko. Po koncu plovbe je bilo šest članov iz obeh posadk nagrajenih z nazivom heroja Sovjetske zveze, mnogi nižji častniki in mornarji pa so bili nagrajeni z redom Lenina, redom rdeče zastave in redom časti. Sami podmornici sta bili razglašeni kot gardski. To je bil prvi takšen primer po drugi svetovni vojni.

"Ta plovba je bil pomemben premik v novi fazi razvoja ruske jedrske flote, ki letos praznuje 60 let. Pridobljene izkušnje so kasneje uporabili v organiziranju daljših plovb naših sodobnih jedrskih podmornic," pravi poveljnik ruske vojne mornarice admiral Vladimir Koroljov.

Vrnimo se k znanstvenofantastičnemu romanu Julesa Verna z naslovom Dvajset tisoč milj pod morjem. Ta govori o podmornici Nautilus, ki ji poveljuje kapitan Nemo. V sodobnih merah bi ta izmišljena podmornica prepotovala okoli 110.000 km.

Preberite, kje končajo jedrske podmornice, ko odslužijo svoje delo. 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke