Mineva 50 let od smrti vesoljskega pionirja Jurija Gagarina

Gagarina se človeštvo spominja kot prvega človeka v vesolju, potem ko je 12. aprila 1961 s plovilom Vostok 1 zaokrožil okoli Zemlje. Kasneje je bil tudi v rezervni posadki misije Sojuz 1, ki se je končala tragično za kozmonavta Vladimirja Komarova.

Jurij Gagarin je bil hkrati tudi vojaški pilot. Po zaključku tehnične šole leta 1955 se je po priporočilu vpisal v šolo za vojaške pilote v Orenburgu, kjer je pilotiral lovca MiG-15. Po zaključku pilotskega izobraževanja je bil poslan v zračno bazo Luostari v Murmanski regiji blizu meje z Norveško. Gagarin je tudi po svojem vesoljskem poletu nadaljeval kariero pilota in bil leta 1963 povišan v čin polkovnika. Hkrati je opravljal delo nadzornika testnih poletov v vadbenem centru za kozmonavte blizu Moskve, ki je bil kasneje poimenovan po njem.

27. marca 1968 je Gagarin med pilotiranjem lovca MiG-15UTI na rutinskem usposabljanju blizu kraja Kiržač v zelo slabem vremenu strmoglavil in se pri tem smrtno ponesrečil, star komaj 34 let. Skupaj z njim je v nesreči umrl tudi inštruktor letenja Vladimir Serjogin. Obe trupli so nato upepelili in pokopali v nekropoli ob kremeljskem zidu na Rdečem trg v Moskvi.

Še vedno se mnogi sprašujejo, kaj točno je botrovalo k smrti prvega človeka v vesolju. Po uradni razlagi je do tragedije prišlo zaradi izgube nadzora nad letalom po neuspešnem manevru, ki je bil narejen zaradi »spremenjenih razmer v zraku«. Ni bilo točno ugotovljeno, zaradi česa točno sta morala storiti ta manever - najveretneje je šlo meteorološki balon.

Govora je bilo tudi o nenadni slabosti pilota, druge teorije govorijo tudi o vplivu turbulence drugega letala ali celo neposrednem stiku z njim, zaradi česar je posadka izgubila nadzor nad svojim lovcem. Prav tako obstajajo še mnoge teorije zarote, npr. o zaroti kontrolorjev, ki naj bi posredovali netočne podatke o vremenu, kar je zavrnila preiskava KGB-ja. Tudi v tem tisočletju so bili prisotni pozivi k ponovni preiskavi dogodka s sodobnimi metodami in tehnologijami, kar je Kremelj leta 2007 zavrnil.

Danes je član ene od takratnih podkomisij izjavil, da je do usodnega manevra prišlo potem, ko se je pred Gagarinom med oblaki nenadoma pojavilo drugo letalo, do situacije pa naj bi pripeljali napačni ukazi s tal. Razlago Andreja Mironova preberite tukaj!

Preberite še: 6 stvari, ki jih morda niste vedeli o Juriju Gagarinu

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.