Kako je nemški vojak postal Heroj Sovjetske zveze

Partizani na grobu svojega prijatelja, ki so ga ubili fašisti, prisegajo, da ga bodo maščevali.

Partizani na grobu svojega prijatelja, ki so ga ubili fašisti, prisegajo, da ga bodo maščevali.

Maks Alpert/Sputnik
Fritz Schmenkel ni bil edini nemški vojak, ki je zapustil Wehrmacht in prestopil na sovjetsko stran. Bil pa je edini, ki je dobil najvišje priznanje v ZSSR.

Med veliko domovinsko vojno je na stotine Nemcev prebegnilo na sovjetsko stran. Sovjeti jim večinoma niso dovolili sodelovati v bojnih dejanjih in so jih držali daleč stran od frontnih linij. Nekaterim pa so vseeno omogočili bojevanje proti nacistom. Med njimi je bil najbolj znan Fritz Schmenkel. Ta se je nekaj let boril z ramo ob rami sovjetskih vojakov proti nemški vojski. Organiziral je na desetine uspešnih operacij in diverzantskih akcij ter tudi sam sodeloval v njih. Na žalost so njegove zasluge postale znane šele 20 let po njegovi smrti.

Prepričan antinacist

Firtz Schmenkel

Schmenkel je vedno preziral in sovražil nacizem, še posebej odkar so nacisti ubili njegovega očeta v času komunističnih demonstracij leta 1923. Bil je istih prepričanj kot oče in je vstopil v Ligo mladih komunistov Nemčije. Nikoli ni sodeloval v velikih ilegalnih akcijah, a je bil vedno pod stalnim nadzorom Gestapa.

Mobilizirali so ga leta 1938, a je hitro končal v zaporu zaradi intenzivnega protivojnega agitiranja in izogibanja vojaški službi. Oktobra leta 1941 je bil osvobojen in poslan na Vzhodno fronto zaradi "prevzgoje". Tam se je odločil, da dezertira. V svojem zadnjem pismi ženi Erni 25. novembra je napisal: "Sedaj vem, kaj moram storiti."

"Lenin, Stalin, Telman"

Konec novembra 1941 je Fritz Schmenkel dezertiral iz 186. strelske divizije, nastanjene v Smolenski regiji. Skrival se je v bližnjih vaseh in poskušal doseči območje, ki ga je nadzirala Rdeča armada.

Borci prvega partizanskega odreda, ustanovljenega v Smolenski regiji 1941.

Ni znal rusko, a je ponavljal tri besede: "Lenin, Stalin, Telman." Prebivalci so mu dajali hrano in streho nad glavo, on pa jim je pomagal pri gospodinjskih opravilih. V nekem trenutku ni imel sreče in je padel Nemcem v roke. Kot dezerter je bil obsojen na smrt s streljanjem, a ga je rešil partizanski odred Smrt fašizmu, ki je takrat vpadel v vas.

Ivan Ivanovič

Partizani so izvedeli za njegov nesrečen primer, a mu sprva niso preveč zaupali. Niso mu dali nobenega orožja, le daljnogled. Bili so pripravljeni ubiti ga ob prvem napačnem koraku.

Schmenkel je medtem dobil priložnost, da se izkaže. Ko so Nemci obkolili vas, v katerem se je nahajal partizanski odred, je našel puško in dokazal, kako dober strelec je. Veliko je prispeval k reševanju odreda ter si prislužil polno zaupanje in spoštovanje sovjetskih partizanov. Dali so mu celo vzdevek "Ivan Ivanovič".

Partizanski poveljnik uči svoje vojake uporabljati orožje.

Schmenkel je partizane učil rokovanja z nemškim mitraljezom MG-42, sodeloval v bojih ter se v zasedah in diverzantskih akcijah predstavljal kot nemški poročnik. Novica o nemškem vojaku, ki se bojuje proti nemški vojski je prišla celo do Berlina. Za njegovo ujetje so sovjetskih državljanom Nemci obljubili 8 hektarjev zemlje, hišo in kravo, nemškim vojakom pa 2000 mark in 2 meseca dopusta.

Ivan Ivanovič se je po čudežu izognil smrti, ko je Nemci 23. januarja 1943 začeli z operacijo Utrinek, s katero bi morali uničiti prej omenjeni partizanski odred. Od okoli 4000 partizanov je bilo ubitih ali ujetih 1500.

Diverzantske akcije

Sovjetsko poveljstvo je ocenilo, da bodo Schmenklove izjemne sposobnosti bolj koristne v velikih diverzantskih akcijah kot v partizanskem bojevanju. Junija leta 1943 je bi zato premeščen v izvidniški odred Zahodne fronte. Po opravljenem usposabljanju so ga postavili za namestnika poveljnika diverzantskega odreda Polje, ki je deloval v zahodni Belorusiji.

Konec decembra 1943 je Ivan Ivanovič začel s svojo zadnjo nalogo v sovražnikovem zaledju. Nekaj tednov kasneje so ga ujeli še z dvema prijateljema, umrl pa je 22. februarja 1944 v okupiranem Minsku. Njegovo ime je bilo pozabljeno.

Priznanje z zamudo

Erna Schmenkel, vdova Heroja Sovjetske zveze.

Ime Fritza Schmenkla je na površje ponovno priplavalo šele leta 1961, ko so sovjetski varnostni organi preučevali primer, v katerem so Schmenklovi vojaki uničili odred nemške policije. Preiskovalci so bili presenečeni nad dejstvom, da je Nemec vodil sovjetski partizanski odred in začeli zbirati podrobnosti o njegovem življenju. Po treh letih preiskovanja je bil Fritz Schmenkel nagrajen z najvišjima sovjetskima priznanjema - Leninovim redom in nazivom Heroja Sovjetske zveze.

Njegova priljubljenost je po tem dejanju narasla. Postal je junak člankov, knjig in filmov. Njegovo ženo Erno so povabili na obisk v ZSSR. V njegovo čast so poimenovali ulico v Berlinu in 1. lovsko eskadriljo vzhodnonemškega vojaškega letalstva. Po razpadu Sovjetske zveze pa je bilo njegovo ime že drugič prepuščeno pozabi.

Preberite še:

Sovjetski »super heroji«, ki so med drugo svetovno vojno strašili naciste

"Kriv je Hitler!": Kako je sovjetska propaganda skušala prepričati nemške vojake k predaji

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke