Srednjeveški razcvet trgovine
V Rusiji se je trgovina začela intenzivno razvijati v 14. in 15. stoletju, ko so nastala tudi prva lokalna tržišča. Na območju ob obalah Belega morja se je trgovalo s krznom, Rjazan je trgoval z žitom, Moskva je nudila izdelke lokalnih obrtnikov. Z razvojem notranje trgovine so se začeli vzpostavljati tudi odnosi s sosednjimi državami. Trgovalo se je z ženevskimi in beneškimi kolonijami na južni obali Krima, z Zlato hordo, z Iranom in Srednjo Azijo. V 15. stoletju je stara Rusija izvažala krzno, kože, tkanine, sedla, sulice, nože, mast, lan in olje.
Stoletje pozneje je imela Rusija najintenzivnejše trgovinske odnose z območjem Ukrajine, Belorusije in baltskih držav. Ruski trgovci so na tamkajšnje tržnice prinašali krzno, kože, tkanine in orožje. Sredi 16. stoletja se začnejo za Rusijo zanimati tudi v Angliji, kjer je bila ustanovljena celo posebna družba za trgovanje z rusko državo, po isti poti je šla nato tudi Nizozemska. Angleži in Nizozemci so prepoznali kakovost ruskih izdelkov in so želeli nastopiti kot posredniki med Rusijo in preostalim svetom, kar jim je dodobra tudi uspelo. Ločeno so Rusi dobro trgovali tudi s Perzijo. Vse skupaj pa se je spremenilo v 18. stoletju, ko je zavladal Peter Veliki.
Vpliv Petra I.
Rusija je v 18. stoletju dobila izhod na Baltsko morje in tako so se ji v trgovini odprle nove priložnosti. Toda ruski trgovci so ostajali pasivni in niso vzpostavljali novih stikov. Vmešala se je oblast, ki se je odločila, da prevzame nadzor nad nekaterimi vrstami blaga – tistega, ki je bilo najbolj iskano v sosednjih državah.
Država je prevzela monopol nad prodajo konoplje oz. izdelkov iz nje, lana, voska, katrana, melase in kaviarja. Pred koncem vladanja Petra Velikega je bil izvoz ruskih proizvodov že dvakrat večji od uvoza, medtem ko je bil notranji trg zaščiten z visokimi carinami. Procesi, ki jih je uvedel reformatorski car, so se nadaljevali tudi po njegovi smrti.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
Do konca 18. stoletja je Rusija največ izvažala lan in izdelke iz lana, dobro je kotiralo tudi žito. Še en pomemben artikel zunanje trgovine je takrat postalo krzno iz Sibirije.
Razvoj kapitalizma
Z razvojem kapitalizma so se različni deli državi precej ekonomsko specializirali za proizvodnjo določene vrste blaga. V prvi polovici 19. stoletja se je izvoz skoraj podvojil, v izvozu so (še naprej) prednjačili lan, konoplja, krzno, volna, kože in slanina. Stalno je naraščal izvoz žita, še posebej je zrasel v 40. letih 19. stoletja, ko je imela Evropa nekaj slabih letin.
Delež tkanin in kovinskih izdelkov je predstavljal nekaj odstotkov skupnega izvoza – takšna roba se je v glavnem prodajala na Kitajskem, v Srednji Aziji in Turčiji.
Ko so se pojavili veliki proizvajalci, se je spremenila tudi trgovina. Vse večjo vlogo so prevzemale velike industrijske organizacije in poslovne banke. V zadnji četrtini 19. stoletja se zgodi bistven industrijski napredek, Rusija pa se znajde celo med vodilnimi proizvajalkami strojev.
Revolucija in sovjetsko obdobje
Sovjetske oblasti so sprva še naprej največ izvažale žito, lesne izdelke in krzno. Nato pa se je začela izvažati nafta. V predvojnem obdobju se je povečal uvoz strojev; do leta 1938 so 70% sovjetskega uvoza predstavljali stroji, parne lokomotive, vagoni, avtomobili in kemikalije.
Bistvene spremembe je prinesla druga svetovna vojna: ZSSR je z Veliko Britanijo in ZDA podpisala nov sporazum o dobavi orožja in drugega blaga, ki je bilo potrebno za uspešno vojskovanje.
Po drugi svetovni vojni je Sovjetska zveza intenzivno trgovala z državami iz svojega socialističnega bloka, že do začetka 70. let prejšnjega stoletja pa je ZSSR imela vzpostavljene trgovinske odnose s 115 državami. Največ so se izvažali industrijski proizvodi, stroji in oprema za proizvodnjo, pa tudi surovine in energenti, kot sta nafta in zemeljski plin.
Države v razvoju so iz Sovjetske zveze uvozile skoraj tretjino strojev in opreme. Pojavili so se tudi novi artikli, kot so diamanti in briljanti, ZSSR je državam ponujala storitve bogatenja urana. Kar se tiče razvitih držav, pa je Sovjetska zveza tja v glavnem izvažala nafto in naftne derivate, kovine, celulozo, lesne izdelke in tekstil. Delež energentov (nafta, plin) se je postopoma povečeval in že leta 1987 je predstavljal 46,5% celotnega izvoza, tj. 4-krat več kot 15 let poprej.
Pa danes? Znano je, da Rusija še danes veliko služi z izvozom energentov in surovin, hkrati pa izvaža še mnoge druge artikle. Tukaj izveste, katere stvari Rusija največ izvaža, tukaj pa predstavljamo še nekaj posebnih primerov ruskega izvoza, kot so kri, banane ...
Prvotni prispevek je pripravil spletni novičarski portal Gazeta.ru
© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
