Med vojno so hrano za vojake pripravljali v t.i. "poljskih kuhinjah", ki so se pojavile že konec 19. stoletja. Poljska kuhinja je izgledala kot prikolica ali priklop premične platforme, običajno tovornjaka. Sestavljalo jo je nekaj kotlov (eden do štiri), prostor za hrambo živil in kuhinjski pribor.
Poljska kuhinja je delovala na drva in da nasprotnik ne bi opazil dima iz dimnika, so hrano običajno pripravljali zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom, in zvečer, ko je bilo že temno. Voda v kotlih je zavrela v 40 minutah, kosilo iz dveh jedi se je pripravljalo 3 ure, večerja je bila pripravljena v uri in pol. Ponoči so v kuhinji opravljali težaško delo: priprava sestavin (npr. čiščenje krompirja), pomivanje posode. Na začetku vojne je bila večina kuharjev žensk.
Vladimir Grebnjev / Sputnik
Tudi razdeljevanje hrane je bil pravi izziv. Vojaki so težke kotle s hrano vlekli od poljske kuhinje k drugim vojakom preko jarkov in se pri tem izpostavljali nevarnosti.
Glavna jed vojaške kuhinje je bil kuleš, juha iz pšenice, v katero so lahko dodali tudi druge sestavine, npr. mast in zelenjavo. Pripravljali so tudi priljubljene ruske jedi, kot sta boršč in šči, kuhali krompir, pripravljali ajdovo kašo s kuhano ali dušeno govedino ali z dodatkom konzerv.
Porcija hrane na dan
Po normah dnevne prehrane vojakov, sprejetih 12. septembra 1941, je za vojaka Rdeče armade in poveljstvo vojaških enot veljal določen seznam živil. Med njimi lahko najdemo kruh (800-900 g), pšenično moko (20 g), kosmiče (140 g), testenine (30 g), meso (150 g), ribo (100 g), mast (30 g), rastlinsko olje, sladkor, čaj, sol, zelenjavo (krompir, zelje, korenje, pesa, čebula, zelena). Zanimivo je, da je obstaja tudi norma za tobak (20 g dnevno) in vžigalice (3 škatlice mesečno). Ženskam, ki niso kadile, so dodatno dajali maslo, pecivo in čokolado.
Piloti so bili deležni bolj raznovrstne in kalorične prehrane. Njim so, poleg ostalega, dajali tudi sveže ali zgoščeno mleko, tvorog, kislo smetano, jajca, maslo in sir, sadni ekstrakt in suho sadje.
Tudi prehrana mornarjev se je razlikovala od prehrane ostalih: ti so dobivali rdeče vino in zabeljeno zelje, slane kumarice in surovo čebulo. S pomočjo teh živil naj bi preprečevali skorbut in nadomeščali pomanjkanje kisika. Prejemali so tudi drobtine. Manjše ladje so lahko pekle kruh na kopnem, večje ladje pa so imele posebne peči. Proti koncu vojne je vladalo pomanjkanje hrane, zato so se zmanjšale tudi norme.
Korenčkov čaj in koruzni kruh
Olga Lander
Kuharji so se po svojih najboljših močeh trudili vojakom zagotoviti čim bolj raznovrstno prehrano, ki je proti koncu vojne postajala vedno bolj revna. Pripravljali so, na primer, korenčkov čaj. Očiščeno korenje so fino nastrgali, prepražili z brezovimi gobami in nato prelili z vrelo vodo. Čaj je imel zaradi korenja sladkast okus, gobe pa so dajale prijetno temno barvo.
Ohranil se je tudi recept za kruh "Rževski". Najprej so skuhali krompir, ga očistili in zmleli z mlinčkom za meso. Zmes so postavili na desko, posuto z otrobi in pustili, da se ohladi. Nato so dodali še več otrobov, zmes posolili in iz nje zamesili testo. Dobljeno testo so nato položili v z mastjo namazane pekače in ga spekli v pečici.
Proti koncu vojne, spomladi leta 1944, je sovjetska vojska od zaveznikov dobila koruzno moko. Nekateri kuharji niso vedeli, kaj naj z njo počnejo in so jo dajali v kruh, zaradi česar se je ta hitro pokvaril, vojaki pa so besneli nad kuharji. Bili pa so tudi takšni, ki so pripravljali posebne vrste kruha, nekakšne lepinje. Eden od vojnih veteranov se je spominjal, kako jih je kuhar poslal na travnike nabirat zelišča, nato pa je iz zelišč in koruzne moke pripravil piroške. Kasneje je pripravljal tudi mamaligo, moldavsko nacionalno jed - kašo iz koruzne moke. Ta je bila tako gosta, da so jo lahko z nožem rezali na koščke.
Preberite še več o življenju ruskih vojakov skozi zgodovino:
Kako so se ruski vojaki v prvi svetovni vojni zabavali pred očmi sovražnika
Znamenite sovjetske pesmi iz druge svetovne vojne
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!